Flo, o čem razmišljaš?



Ali tudi tebe peče? Ne, da bi videl sonce. Ali tudi ti občutiš, da je blizu? Da vsrkava zemljo?

Nisem tam, kjer misliš. Nikoli mu nisem bil toliko blizu, da me zliže. Kot se izlije satje iz ženskih prsi. Moški sem. Lupina. 

Ah, Flo.  

Videla sem te. Sedeti ob vodnjaku. In voda je kipela iz studenca. Ni vračala. Davno vrženih. Kovancev. Zarjavelih. Utripalo ti je v pesti. Vzeto izza srajce. Živo.

Bil sem tam. Res je. A le nekaj časa.

Plot steze, ob katerem sem se vračal, so obraščale oči. Za studencem nisem gledal. Ne vem kam je odtekel.

Le včasih. Ko je noč in opazujem lunin hod. Jo mahnem čez obzorje. Takrat. Zaslišim. Klepetavo. Prepričuje me v nasprotno. Vem, da je tvoj glas, ki teče čezme. In potem sem moker. V sebi. Nikoli zunaj. Nikoli ne skipim.

Nato zaspim.

In jutro mi je prav. 



flo

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 04. 2018 ob 15:39

Kot bi se odprli izviri, prehod med tu in tam, všeč mi je podoba plotu, ki ga obraščajo oči. Kaj smo: tisto, kar je videti ali tisto, kar je skrito znotraj? Imeti moraš(mo) trdo lupino, da se ne razpoči. Poleg vsebine je poseben tudi tvoj pesniški jezik, ki z ločili narekuje poseben način branja (postanke in premisleke), čestitke,

Ana

Zastavica

flo

flo

Poslano:
16. 04. 2018 ob 18:24

Hvala Ana. Lep oris.


Pozdrav

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

flo
Napisal/a: flo

Pesmi

  • 10. 04. 2018 ob 08:59
  • Prebrano 248 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 175.21
  • Število ocen: 10

Zastavica