Zadovoljno zrem čez polja rži.
Odpnem si včerajšnjo skrb
in si nadenem misel,
da je danes sreča v zraku.
Da prihaja monsun iskrivih nasmeškov.
Ne bom čakala, da se veter obrne
in z morja prinese zlovešče obraze črnih krokarjev.
Raje bom božala klasje,
vdihnila sanje sejalca,
razgrnila preprogo,
nanjo položila srce.
In upala, da pozabi na marčeve ide.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Pisana_beseda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!