(S)prehodna
čez hrbte oceanov te kličem.
po vzbrstelih popkih kot derviš
zamaknjeno poplesuje burja.
ni se še otresla rezkega diha zime.
z ošiljeno palico potegnem črto
čez brezpotja noči.
v iskanju neba praskam po tleh.
rišem brez barv, oblik, zamejitev.
nevidna sila me zakotrlja kot frnikolo
po poti spominov in tovarištva.
pridi v moj ristanc
metat zvezde v pomlad.
... ne morem in nočem mimo, Katarina J.,
pritegnila me je še ene tvojih lepih valujočih pesmi, ki se je tako lepo sprehodna prikotrljala tudi v moj ristanc;
z lepimi pozdravi,
koni
Najlepša hvala za tvoje mehko valujoče besede, Koni. Ne boš verjela, ampak pesem se je zapisala, ko sem iz trgovine skrenila na kratek sprehod po PST, z rolicami wc papirja v roki. Morda bi pa morali nahecati Palomo, da začne tiskati poezijo na wc papir? :))
... torej le velja, da je poezija nekaj posebnega; vsebine ne izbiraš;
ko jo začutiš, dodaš čustven naboj iz pomembnega kotička znotraj sebe in pišeš;
Še veliko pesniškega navdiha ti želim!
Res je. In - hvala enako! Tudi sama se prav rada zapletem med tvoje kitice. :)
Všeč mi je. Predvsem zaključek. Prijetno hudomušen. Jo berem na mah, brez ločil.
Lep pozdrav, Janja
Zelo sveža pesem, kot prihajajoča pomlad. Tisti nekdo, ki ga pesniški subjekt tovori v mislih, je vseprisoten, to se vidi, zato je to izvirna ljubezenska pesem.
Lp, L
Hvala lepa, Janja. Se je kar zakotrljala na "papir". Papir še vedno zveni veliko bolj romantično kot ekran, kajne? :)
Lepo pozdravim
Draga Lidija, najlepša hvala za podčrtek in komentar.
Vse je res, kar praviš! <3
Hvala.
Zdaj je pa že čas, da se zbudim iz zimskega sna ne(ob)javljanj. Tole mi je dalo še dodatno spodbudo. ***
Joj, kako pozna sem s tem odgovorom šele jaz - hvala za spodbudo in prijazne besede. Pobožajo. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina J.
- 23. 03. 2018 ob 16:19
- Prebrano 728 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.31
- Število ocen: 9