Z nohti praskam odrevenelo telo jazbeca.

Pipam mastno rjavo dlako,

jo uporabljam kot zobno nitko.

Midva jazbec, sredi zlatega polja

kot star zaljubljen par.

Jazbec, ko bi le vedel,

ko bi le slutil.

Moje srce bije le zate.

Ne moti me smrad,

ki se vije od tvojega preperelega telesa.

Ne moti me družba mušic,

ki srkajo sladko tekočino iz tvojih zenic.

Jazbec,

toliko vsega bi ti rad zaupal.

Kako me tvoji zobki spominjajo na ostre stene gora.

Tvoja gosta dlaka na širne bregove macesnov.

Tvoj sladek vonj na prastar humus.

Rad bi te odprl.

Si pasel oči nad prepletom žil in organov,

ki sestavljajo nekaj tako plemenitega.

Rad bi te izdolbel

in polizal zadnjo koščico tvojega blata.

Si odel tvojo žimnato dlako,

nataknil  bele zobke in rep in postal ti!

Moj dragi jazbec.

Tom Veber