ozre se k svetlobi ulične luči
zamiži
da se spomni
obraza
ovitega v šal
slepil si jo
prav na tem koščku
betona
ki je postal spomenik

ko gre mimo
spusti pogled na tla
da izbriše
vprašujoče oči
polne moledovanja
bosa si bila
prav na tistem koščku
betona
ki je postal spotika

rad bi se ugreznil
sesedel
vase
da bi se
usedla vanj
kot voda v kozarec

prav tam
na tistem koščku betona
bi jo zaobjel
v svoj svet

a si odšel

in ni prišla več

Brbotanje