daj na glas
poslušaj ta komad
podivjani krvavi valček
trga zvočnikove opne
naraščajoči bpm-i
ti dvigujejo pritisk
vrtoglav kot derviš
buljiš v načičkan ploščati ekran
luči utripajo kot v laboratoriju
novice prehitevajo dogodke
razlagajo jim kako so se zgodili
eno po eno si puliš prsne dlake
tvoja notranja lepota
se prebija na plano
ob karajočem pogledu gospodarice
(negibna stoji brez besed)
cviliš kot podgana
ki ji kandidat za doktorat
s finim instrumentom mrcvari možgane
njena kristalna pest ti seže do olfaktornega bulbusa
trd prijem nabrušenih prstov ti pove da tokrat ni šale
dobro te je zagrabila
cum laude
ad nauseam
brutalni dotik pove več
kot tisoč pofukanih usranih besed
in vonj!
zavohaš
vonj po mrliškem vosku
stari
duh časa
smrdi po smrti
... od časa do časa si je dobro dati duška ... tudi na glas; všeč mi je;
lp, koni
fenomenalen zaključek, ki se približuje absolutni resnici (še nikoli ni tako smrdelo po smrti,. le da si pred dejstvom pravzaprav ves čas zatiskamo oči!)
Pesem pa, kar posrka te vase in greš z njo ... lahko še uidemo gospodaricam?
Perfektna družbenokritična pesem.
LP, L
hojla,
ja, hvala za odziv obema. poskušam pa ugotoviti ali z več kričanja še bolj smrdi, ali bolj smrdi če še bolj molčimo. vsega od naštetega je pravzaprav preveč. smrdi pa.
lp, A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!