Ne bom lovila več ščurkov

naveličala sem se umikati vampirjev

ki nimajo drugega dela kot piti kri

samo balone z vsemi oblikami bom držala

v rokah kot majhni otrok in se veselila

temu kako se bo aluminij svetil proti soncu

besed je že dovolj

dovolj za podžiganje ognja

za hlad v noči ali pismeni dan

odpiram kljun kot sinica

prestavljam se po veji kot kanarček

in zadnji čas je, da si vzamem pavzo

tisto tišino ki ne govori ničesar

ne prosi in ne daje in ni ne revna ne bogata

samo je obstaja kot že čas pred in po menoj

z vsemi heroji in zločinci enega planeta

ne znam risat zato ni slik

zato je nebo verjetno hvaležno

da je prosto in da daje

vedno in povsod modrino

naj bo tako

IŽ-lev