Včasih so oči zadišale
po pomladi,
prebudile vse speče,
stalile ves led,
da sva pila
iz tistega vodnjaka,
kjer so se nabrale kaplje,
pomešane s hotenjem,
da nama sladkajo ustnice,
rdečijo poglede
v objetem dahu
spletenih prebujanj.
Danes sva speča,
le še spomini nama
orosijo oči,
namesto kapelj
pijeva solze.
Kako čutna in romantična pesem! Pa tako lep konec, čeprav malo žalosten ...
Lp, Ananda
Hvala ti Ananda!
Lp, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!