Vdaja
gledam svet v črnobelem
hladnokrven kot bolščeča žaba
luč iz ozadja ustvarja silhueto pošasti
in kolesje se kotali proti nižini
najmanj čutim
manj kot sem kdajkoli
ali je noč ali dan
zaman skušam ujeti kak trenutek
na svodu ničevosti
božje izginja v daljni točki
ko grive mogočnih vsesavajo vase
časovno ploščatost
in retuširajo moje barve
dokler ne izgorim v oranžno
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 12. 01. 2018 ob 17:23
- Prebrano 474 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 229.6
- Število ocen: 11
