Spoznaš se na dihanje.
Na naročja.
Na uspavanke in mleko.
Na menjavanje zim in pomladi.
Na plamene. Na nebo.
Na obrise peščenih plaž.
Na stopinje prihajanja, sledi odhajanja.
Na obraze.
Na ure. Na izgovore.
Na bolečino predolgega krča.
Na arheologijo prijateljstva.
Na mladičke pikapolonic.
Na ožganine upanja.
Na atome poljubov.
Na zaustavljen čas.
Na galaksije snežink in školjk.
Na kristale vode.
Na tišino dežja.
Na molitev bližine.
Spoznaš se na otroka,
ki preoblači pravljice,
preden izbriše mandalo.
Pozabiš
ko čas razpiha pesek in se peščene potičke razdrobijo...
<3
objem
pi
Majdi dober večer
Pesem je tako, tako lepa, da bi brala še naprej, še nadaljevanje...
Lep pozdrav,
Irena
Lep opomin si zapisala, Majdi.
Objem,
T.
Draga Irena,
hvala za komentar. Vsak človek bi moral nekje v dnevni sobi imeti kak peskovnik...tudi in zlasti odrasli, a ne :))))?
Draga Irena,
hvala za prijazen komentar.
Lep dan na ti na glas bere kaj lepega :)
Draga Tamara,
hvala.Napisati ga znam....živeti manj :)
Lep dan ti želim...in pisanega peska :)
Lep pozdrav vsem trem,
Majda
Samo biti / sobivati - in ko se oblika izpolni, jo zbrisati in narediti prostor za novo (postati znova otrok tako, da se spoznaš na navadnežem nepomembne stvari) ... pesem, ki tudi sama riše svojevrstno (duhovno) mandalo z besedami, čestitke,
Ana
Hvala, Ana, za komentar in podčrtanko :)
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!