pet let nočnega življenja
v postelji je premalo,
da spoznam sanjsko bitje,
ki se nenehno spreminja
in postaja tisto,
kar skrivoma zaužije,
medtem ko moj človek
v trdnem spancu
rahlja vzglavje, mečka,
obrača pregrinjalo
z dvema licema istega blaga;
požirek, dva
jecljave svetlobe
znotraj vek že zadošča,
da mu skočim
v zev.
Eh,
da, to je menda usoda (•_•),
ampak mi je všeč, kar si napisala :))
lep dan ti želim!
Eh,
draga moja Dado,
odlična pesem.
In hvala, da si me čisto nehote naučila novo besedo...( kar sram me je).
Zdaj vsaj vem, kako se reče temu, kar me tolikokrat ločuje ( največkrat od same sebe).
Obbbbjeeeem,
Majda
Hvala, triglav in tudi tebi, ljubi potoček, le glej, da ne ponikneš ;-).
Lp, Dada
breza dober večer
Lepa je, v njej je mnogo občutkov.
Ja, pet let je veliko in svetloba je tisto, kar marsikoga zbudi.
Lep večer,
Irena
Pesem, ki analizira odnos do obisti. Svetloba prej ali slej prodre.
lovrenka
Irena, Lovrenka hvala za pozornost.
Lp, breza
Pesem, ki je, kot so tvoje, ravno prav zastrta, da je ne moremo kar zgrabiti in držati, šele poiskati - in tudi takrat se nam bosta kazali dve njeni lici ... jaz recimo jo berem kot notranji boj med dušo in telesom, seveda pa so vmes še zevi razuma in čustev ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!