Privid
Gazim skozi prah starega podstrešja,
ki sem ga sanjala v dnevih,
ko sem izgubila svet,
v katerega bi lahko položila svoje drobne otroke.
Odstiram pajčevine z zgodb prejšnjih rodov,
zapisane v lesene sklede in njive
in grobove že odživetih življenj.
"Breze in hrasti in osameli macesni!
Je res zaman upati,
da ima pesem moč nad vetrovi?"
Med množico ploščatih obrazov
iščem Adama, da ga povprašam,
v katero smer se je odpravil Bog,
potem ko je v raju ostal sam -
brez bitja, ustvarjenega po njegovi podobi.
Poglej, srce!
V tej stari težki utripajoči skrinji
odmikam ponošene kostume,
lasulje, maske in posušene zaveze,
da najdem kompas.
Morda nama pokaže smer neba,
kjer se bo zdaj zdaj začel dan,
ki mu niso pozabili prišiti jutra.
Pozdravljena,
pesem se me je dotaknila. Morda bi spremenila ta (malce nerodno oblikovan verz):
brez bitja, sličnega njegovi podobi (najbrž si zanalašč uporabila starinsko besedo?)
morda: brez bitja, podobnega njemu
ali kako drugače ... premisli,
lp, Ana
Poslano:
14. 01. 2018 ob 10:07
Spremenjeno:
14. 01. 2018 ob 17:54
Ojla Ana! Hvala za komentar ... Sem popravila. Zveni bolje?
Ali varianta: brez bitja, v katerega je odtisnil svojo podobo ...
Ja, super, pazi še na manjkajočo in odvečno vejico tule:
brez bitja, ustvarjenega po njegovi podobi.
...
V tej stari težki utripajoči skrinji,
odmikam ponošene kostume,
Močna pesem o soočanju s sedanjostjo prek preteklosti ...
Lp, Ana
Popravljam! Hvala!
Polona
urednica
Poslano:
14. 01. 2018 ob 22:27
Spremenjeno:
14. 01. 2018 ob 22:27
Čestitke k podčrtanki,
Ana
v zadnjem verzu zarobiš vse prišito,
čestitke.
Lepa, razmišljujoča pesem, se me je dotaknila.
Bravo za črtice.
Hvala za vajina odziva, Triglav in Svit.
Bodita lepo!
Polona
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 07. 01. 2018 ob 14:06
- Prebrano 793 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 341.28
- Število ocen: 15