plavam med zeleno modrimi valovi
zanese me na otok
kjer se potopim
globoko v zenici
me zaobliš z renesančnimi vijugami
zunaj tvojih vek
sem kubistična slika
okrušene leče
lomijo v ostre kote
vidijo Guernico
kjer Afrodita iz kodrov spleta
mehke blazine
za slepoto
Zelo zanimiva tema za pesem. Kako se vidimo sami in kako nas drugi. Zelo se mi dopade tudi jezik s prispodobami kubizma, ki odseva nekakšno skrajno različnost v primerjavi z renesančno podobo.
Čestitam Irena,
Lep pozdrav, salke
Hvala, Salke in Katica
vsi imamo pred seboj isto jabolko, a ga naslika vsak drugače :)
lp obema
pi
Zelo lepo, samo en pomislek: ko berem, me vedno znova zmoti vrstni red "me zaobliš", ki bi ga osebno spremenila v "zaobliš me". Zdaj vrstni red (morda namenoma?) narekuje drugačno branje, kot bi ga sicer - "kjer se potopim" je trenutno zaprt verz, ki ne dovoljuje nadaljnje, po mojem mnenju smiselne pomenske navezave z utopitvijo v zenici, kjer te "zaobli" itd. Kaj meniš? Naj ti Afrodita iz kodrov splete še veliko takih pesmi, Sara
Spoštovana Sara, hvala, da si se ustavila v galeriji, mislim pa, da te ne razumem dovolj dobro, da bi znala spremeniti, kar mi predlagaš.
plavam med zeleno modrimi valovi - šarenica
zanese me na otok - zenica
kjer se potopim . v zenico morda - v katerega se potopim
globoko v zenici me zaobliš z renesančnimi vijugami
prosim za tvoje mnenje
hvala
Sem ponovno prebrala in - tako kot včeraj - tudi danes ne vidim ničesar, kar bi lepi pesmi zmanjševalo umetniško vrednost, gre samo za moj premislek ob branju, glede na to, da pesem nima ločil, in glede na to, da struktura narekuje tudi vsebino in način branja. Skratka: "za kjer se potopim" se mi miselno vrine pika, ki je tukaj ni (kar je čisto o.k., glede na to, da ločil ni nikjer) - naj ostane tako, kot je. Edino, kar bi še lahko predlagala je, da prve tri verze ločiš v posebno kitico, a ni nujno.
Skratka: lepa lirična pesem, ki nas popelje v notranjo galerijo, ki je pravzaprav vir vseh takšnih in drugačnih umetniških oblik. Notranje (ljubezensko) doživljanje se navzven kaže kot "kubistična slika", omemba Afrodite in njeno "spletanje blazin" za "slepoto" pa napelje na misel, da sta tako ljubezensko kot umetniško doživljanje vedno slepi in polni unikatne estetike. Na unikatne pesniške oblike, Sara
Prav lepa hvala za potapljanje :) čas in črtice, draga urednica
žal ne morem več ločiti prvih treh verzov
Prisrčen pozdrav
pi
Nič hudega, če bi se mi zdelo tako zelo pomembno, še ne bi podčrtala. V vsakem primeru pa lepo, da se lahko pogovarjamo, ker tako čas nikoli ni izgubljen, pp nazaj :), Sara
Še enkrat hvala, kajti čas, ki ga nekomu darujemo, je po moje največ, kar lahko damo.
Objem
pi
Se morda motim, da manjka besedica se lomijo? Morda pa napačno razmišljam.
Drugače pa pesem, ki rabi malo več pozornega branja, da ti pričara pogled v galerijo, čeprav so vrata odprta. Ko te objame, te ne spusti iz rok, tako tudi predvidevam:).
lp, ajda
Hvala, Ajda <3
okrušene leče.....lomijo (vse) v ostre kote :)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!