Forum

GLOSE

Med življenjem Cervantesa in Prešerna je minilo več stoletij, Župančič je živel tako rekoč včeraj, valjo živi danes, vsi (in še marsikdo) pa so napisali po kakšno gloso. Ta torej ni muha enodnevnica, ki jo postmodernizem za vse večne čase odstrani z enim samim zamahom leve roke, ampak je že stoletja poznana pesniška oblika, ki se bo - če bo šlo tako naprej - verjetno pojavljala tudi v 22. ali 26. stoletju. Jo je pa težko napisati, rabiš kar nekaj pesniškega znanja. Ideja je, da bi se ga (na)učili v tej delavnici.  Bomo videli, koliko zdrave pesniške volje premore naš portal. Vabim vas, da si pomagamo in napišemo še nekaj novih pesmi v tej obliki, kajti v slogi je moč, v glosi pa poezija.

KAJ JE TO - GLOSA?

 
 < 1 2 3 > 

koni

Poslano:
10. 01. 2018 ob 13:42

Vem, maatjazh, odgovor na to izjemno gloso bi moral biti daljši, ampak trenutno naj ostane pri tem:

Zakaj bi ti, ki toneš vase,

v to tvojo lepo poezijo,

ne pisal za vse večne čase?

Saj se ljudje ji ne smejijo

in ti ne pišeš je le zase?!

Z lepimi pozdravi,

 koni - Breda Konjar


Zastavica

koni

Poslano:
10. 01. 2018 ob 13:59
Spremenjeno:
10. 01. 2018 ob 14:02

               

... komentar sem poslala dvakrat, zato sem enega zbrisala in v tem ostaja

en lep pozdrav



Zastavica

triglav

Poslano:
10. 01. 2018 ob 16:35
Spremenjeno:
10. 01. 2018 ob 16:39

Spoštovani Maatjazh!

Berem tvojo krasno "čudno poezijo", kot jo imenuješ v zadnji glosi in meni se zdi, da je ena glosa lepša od druge, vse pa imajo rimo, ritem in vsebino in takoj pomislim:


"Poezija je kot vino

več (ga) je spiješ, bolj te žeja,"


zato dragi poet, le piši pesmi, ki se dotaknejo borbončic, da sem še nekaj časa zadeta od njih, ko pa učinek pojenja se vrnem. Verjemi mi, da je to skoraj vsak dan.


"Toda tu, na drugi strani,

 kamor dolga pot me vodi

 preko črt na moji dlani,

 kakor v izogib usodi

 modri žarki so prižgani.

 Sem pripelje me kočija,"



Lep pozdrav od redne bralke Marije

( no sedaj je razkrita tudi skrivnost triglava :))  )


Ps.: Enako z veseljem in vnemo berem tudi Bredine objave, saj je edina, ki je tudi priobčila svoje glose.

Hvala, da si omenil tudi Valjo-ta. Že pred meseci sem zasledila njegovo super poezijo. Škoda, da več ne objavlja.







Zastavica

maatjazh

Poslano:
10. 01. 2018 ob 21:21

Breda in Marija,


hvala obema za podporo! Sem že mislil nehati z glosami, zdaj pa sta mi vlili voljo, da bom morda vendarle dokončal zbirko.


Lepo vaju pozdravlja Matjaž



SE GREMO ZEMLJO KRAST?

Šest otrok si zemljo krade,
v igri si cel svet delijo,
še najraje pa zbežijo,
kadar koga kdo napade.


Jan napadel bo junaško
Škotsko ali Argentino
ali pa morda Slovaško,
Poljsko ali Ukrajino,
sam pa branil bo Hrvaško.
Kamor mu količek pade,
tam se vojna bo začela.
Punce ga imajo rade,
vsaka bi mu zemljo vzela:
šest otrok si zemljo krade.

V Škotsko vrgel je količek,
vsi iz kroga so zbežali,
ko ga je prijel Matiček,
pa kot kipi so obstali.
Vrže, Jan pa kakor ptiček,
če ga s fračo obstrelijo,
čivkne, ker zadet je v glavo!
Mulci vpijejo, kričijo,
ne le Janovo državo,
v igri si cel svet delijo.

Zdaj Matiček mejo riše,
del Hrvaške si prisvaja,
nova polja, nove hiše,
to je zgodovinska kraja!
Kar bilo je prej, se zbriše.
Spet pripravljeni stojijo,
Škot napade Argentino!
Drugi mulčki se borijo
le za svojo domovino,
še najraje pa zbežijo.

A čez dvajset let enaki
heci jim gredo po glavi!
Ne razumejo, bedaki,
kaj jim zdrava pamet pravi,
v jame vozijo jih vlaki.
Jan pa še kar zemljo krade
in najema generale,
ropa rudnike, nasade,
v javnosti deli pohvale,
kadar koga kdo napade.

Zastavica

triglav

Poslano:
11. 01. 2018 ob 14:57
Spremenjeno:
11. 01. 2018 ob 15:10

 Maatjazh, tole se mi je danes ponoči napisalo. Ne vem, ali ima kakšno vrednost?

 Hvaležna bom za komentar, da vem pri čem sem.
 Upam, da ti ne bo odveč!

 lp Marija


 Pesem (glosa)

In napišem prve rime!
Brez potrebnega mi znanja,
težka pota so oranja.
Da potem se pesem prime.

Kaj nar'diti sredi zime,
ko ponoči mi ni spati?
Kaj nar'diti, ko me prime
da hodila bi po trati
in pisala svoje rime?
Če me želja taka prime
vem, je treba potrpeti.
Da ne zebe me sred zime,
težko jopo si nadeti.
In napišem prve rime!

Kaj je tisto sporočilo,
ki ga iščem v tuji glosi?
Da se pesem sliši milo!
Da neumnosti ne trosi!
Tako prvo je pravilo.
Plehko šaro vsak odklanja,
trda prede-z mano ometa.
Hitro pridem do spoznanja:
težka pot se mi obeta,
brez potrebnega mi znanja.

Kaj bi kmet brez svoj'ga pluga,
kaj brez pšenice in rži,
ko pojavi se odjuga,
se brž na njivo zapodi.
Mim' grede pobere druga,
ki je mojster od pisanja,
najprej šnopček ven potegne,
da razbremeni ga sranja,
poj ga še pod rebra dregne.
Težka pota so oranja!

Jaz pa sejem svoje seme.
Mečem po papirju črke,
čisto rdeča sem od vneme
zdi se, kot bi imela brke.
Ker prihaja čas za šeme
in prihaja čas za rime,
pri Prešernu sred Ljubljane,
recitatorji sred zime
brali bodo verze ubrane,
da potem se pesem prime.












Zastavica

maatjazh

Poslano:
11. 01. 2018 ob 17:21
Spremenjeno:
11. 01. 2018 ob 17:27

Bravo, Marija!

Zelo prijetno presenečaš:

1. Tvoja glosa resno in humorno razmišlja o poeziji
2. Ima štirivrstični moto in štiri desetvrstične kitice

3. Rime so osemzložne in se držijo sheme ababacdcdc, stopica teče gladko

4. Tema je sicer klasična, vendar (z nekaj prešernijanskih odstopov, kar ji doda žmohtnega soka) pisana v sodobnem jeziku.

In kaj bi se dalo po mojem mnenju še izboljšati?

1. Da do svoje naslednje pesmi ne bi bila več pretirano kritična in bi se raje še malo bolj potrudila pri vsebinski trdnosti mota

2. Za rimanje v tej glosi ne bi uporabila iste besede po večkrat (zime, rime, prime)
3. Popravila bi stopico v sedmem verzu druge kitice (ni pa nujno)
4. Še malo bi pobrusila drugi in četrti verz tretje kitice

potem pa bi celo pesem še enkrat prebrala in bila bi kot iz škatlice!

Še enkrat čestitam in hvala, ker sodeluješ!  


Z lepimi pozdravi, Matjaž

Zastavica

Lea199

Poslano:
11. 01. 2018 ob 22:44

Pozdravljeni vsi trije!

Z zanimanjem vam sledim. 

Matjaž, cenim tvoje delo in trud tvojih učenk, zato bom še prihajala sem in se veselila napredka Brede, Marije in morda še koga. 

Lp, Ivanka

Zastavica

maatjazh

Poslano:
12. 01. 2018 ob 07:32

Lepo od tebe, Ivanka. Lp, Matjaž

Zastavica

triglav

Poslano:
12. 01. 2018 ob 09:04
Spremenjeno:
12. 01. 2018 ob 09:05

Matjaž, zelo si me razveselil s svojim mnenjem, glede moje glose. 

Lahko ti povem, da brez te delavnice in tvojih objav, tudi moje glose ne bi bilo. Preden sem se lotila dela, sem pregledala vse prispevke in jih  preučila, (kolikor mi to, kot laiku uspe-preučitev namreč). Pri pisanju mi je veliko pomagalo, da sem se, v dilemi kako ozr.: s katero črko začeti verz, naslonila na tvoje objave, kar se vidi v prvem verzu tretje stopice 

"Kaj bi kmet" , to sem si sposodila od tebe, ker mi kar ni hotelo steči samo od sebe,  o potem se je pa studenček kar sam razlival.

To sem ti morala povedati, pa tudi tistim, ki bi se morebiti lotili tovrstnega pisanja.

Upoštevala bom tvoj nasvet in popravila, kar si predlagal, moram si pa vzeti kakšen dan ali dva, saj če zamenjam verz ali dva, se struktura ( in misli, ki jih imam še v glavi) nekako spremeni.  


Lep dan ti želim!

Marija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
12. 01. 2018 ob 17:32
Spremenjeno:
12. 01. 2018 ob 18:28

Marija, kar vzemi si čas. Medtem pa jaz nadaljujem, kjer si se ti ustavila v zvezi s Prešernom:


IZLET V TOSTRANSTVO

Prešeren je iz groba vstal,
da bi napil se malvazije
in se načital poezije,
ki jo je Šalamun skracal.


Ker včasih rado se zgodi,
da kakšen pesnik se napije
pa nam napiše dve do tri
odtrgane prismodarije,
povem vam, kaj se meni zdi:
čeprav prišlo bi do težav
in rekli bi, da sem bolan,
bilo je pametno in prav,
da naš poetski velikan,
Prešeren je iz groba vstal.

Medtem je namreč naš parnas,
ki mu uradna slava sije,
nesmisle širil na ves glas
in v glavnem same bedarije
iz mesta tja v ta zadnjo vas.
Brez ritma in brez melodije
vodilni pesnik je zapel,
France pa, ki ga pot oblije,
si je le eno zaželel,
da bi napil se malvazije.

Med prvim litrom je zvedavo
prebral antologiji dve
in vmes ob zid je butal z glavo,
zvečer pa pijan po RTV
državno gledal je proslavo,
ni vedel, a naj sploh še pije.
Ko Šalamun je žungal žvrst,
je zbežal od televizije,
poiskal svoj genialni Krst
in se načital poezije.

"O, jojmene, moj ljubi stih,
vse rožice so že uvele,"
zasliši se Prešernov vzdih,  
"in moje pesmi zastarele,
saj nič modernega ni v njih."
Tedaj je svoj izlet končal,
prav rad se vrnil med mrtvake,
ko slavno pesem je prebral
(v slovenščini ji ni enake),
ki jo je Šalamun skracal.

Zastavica

maatjazh

Poslano:
14. 01. 2018 ob 09:55
Spremenjeno:
14. 01. 2018 ob 09:55

  NAD SONČEVO ALEJO


Tam nad sončevo alejo
deklica se je jokala,
iz žarečih niti tkala
zlato magično odejo.


V krošnjah kozmične pomladi
tihe zvezde že brstijo,
po aleji fantje mladi
v divjem plesu plamenijo,
žgoči v sončevi ogradi.
Zjutraj, ko se veje vžgejo,
da kadijo se oblaki
kakor dim skoz sinjo prejo,
zacvetijo rdeči maki
tam nad sončevo alejo.

Črni pelod so bogovi
prisejali iz vesolja,
iz brezzračja pa vetrovi
božali so rdeča polja
in minili so vekovi.
Galaksija je ječala
v molu tihega odzvena,
tam, kjer se praši mandala,
lepa, čista, nerojena
deklica se je jokala.

Žarki so ji valovili
nežno, žalostno spremljavo,
jo zveneli, ji svetili
v dušo mehko in sanjavo,
jo poljubljali, ljubili.
Ko se Soncu je predala,
v harfo strune je napelo.
S prstki nanjo je igrala
in svetlobo zlato belo
iz žarečih niti tkala.

Sanjal sem, da me odeva
v tanko, svilnato tkanino,
pod večer, na koncu dneva,
kot da plaval bi v tišino,
kakor da odmev odseva
in oči se mi zaprejo,
kot bi se me dotaknila,
prestopila čarno mejo
in čez sanje pogrnila
zlato magično odejo.

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
15. 01. 2018 ob 12:37

Men se iskreno povedano smehlja ko berem vse te glose. Prijetno ni kaj. Matjaž, samo dva predloga:

- pri prešernu ti manjka zlog "zvečer pa pijan po RTV"

po aleji fantje mladi - tukaj bi jaz črtal besedo fantje, ker maš po nepotrebnem pridevnik po samostalniku. Lahko so mladi tudi kot samostalnik, ker mislim da ni potrebno da so mladi prav moškega spola.

Vse dobronamerno. Mogoče se še jaz priključim :)

Zastavica

triglav

Poslano:
15. 01. 2018 ob 13:16
Spremenjeno:
18. 01. 2018 ob 08:26

Pesem 

In napišem prve rime!
Brez potrebnega mi znanja,
težka pota so oranja.
Da potem se pesem prime.

Ko ponoči mi ni spati,
gruntam, vrtam v svoji glavi.
Mar mi luna spanec krati?
Potlej mi le pamet pravi:
daj no, treba je pisati!
Če me želja taka prime
vem, je treba potrpeti,
da ne zebe me sred zime,
oblačilo si nadeti.
In napišem prve rime!

Kaj je tisto sporočilo,
ki ga iščem v tuji glosi?
Da se pesem sliši milo!
Da neumnosti ne trosi!
Tako prvo je pravilo.
Plehko šaro vsak odklanja,
noče v roke knjige vzeti,
ki mu ne pusti da sanja.
Men začne v možganih vreti,
brez potrebnega mi znanja.

Kaj bi kmet brez svoj'ga pluga,
kaj brez konja in voza
,
ko pojavi se odjuga,
vesel na njivo se poda.
Mim' grede pobere druga,
ki je mojster od pisanja,
najprej šnopček ven potegne,
da razbremeni ga sranja,
poj ga še pod rebra dregne.
Težka pota so oranja!

Jaz pa sejem svoje seme.
Mečem po papirju črke,
čisto rdeča sem od vneme
zdi se, kot bi imela brke.
Ker prihaja čas za šeme
in prihaja čas za rime,
pri Prešernu sred Ljubljane,
recitatorji sred zime
brali bodo verze ubrane,
da potem se pesem prime.


Matjaž, spremenila sem: v prvi kitici ( začetnih pet verzov), drugi kitici 7.8.in 9. verz, v tretji pa delno 2.in 4. verz.

Mislim, da se sedaj bolj tekoče bere, seveda sem pa uporabila druge rime, da ni toliko ponavljanja.

Upam na tvoj komentar in te lepo pozdravljam.


Marija




Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
15. 01. 2018 ob 14:58

Da še jaz pristavim pisker... :)


Sem vsemogočni stvarnik sveta.

Oči, nos, prsti in ušesa

so nič več kot marioneta

letečih misli in peresa.

 

Ustvarjam hiše, ko grem mimo.

Rodi se okno, vrata, streha

na strehah sneg, ustvarim zimo,

dim dimnikov, ki ne preneha,

nad dimom ptiče, glasne srake,

oblake, sonce in planete,

nekje vesoljne pomorščake

in še vse njihove rakete

ter kar nad njimi v mraku leta.

Sem vsemogočni stvarnik sveta.

 

Zaznavajo ideje, sanje,

famozne pisce, filozofe

izkušnje drugih; znoj in znanje,

odstavke, slike, note, strofe,

veselje, čustva, glasna, tiha,

nagone in tuzemske ječe,

najmanjšo misel, ki presiha

v najglobljih kamricah boječe,

bogove, pekel in nebesa,

oči, nos, prsti in ušesa.

 

Morda je res kot se zazdeva.

Morda pa to so zgolj prividi,

ki domišljija jih rojeva,

morda zaznave, ki jih spridi

ušesno maslo, siva mrena,

morda čutila, ki ne spijo,

zaznave v njih, vsa mizanscena ,

s prividi vred in domišljijo,

predstavo, ki se v mislih spleta

so nič več kot marioneta

 

zakrinkane moči zavesti.

Prav rad verjamem, da samevam,

da ves ta svet in vse povesti,

drugje v osami, sam rojevam.

Tako bi bridek rez prevare,

trpeči dnevi in sopenje

ter vse zasanjane punčare,

ki so rodile hrepenenje,

bile zgolj gibi v taktu plesa

letečih misli in peresa.

Zastavica

maatjazh

Poslano:
15. 01. 2018 ob 20:34
Spremenjeno:
15. 01. 2018 ob 21:20

@Peter,


zelo si me razveselil s prihodom! Upam, da ni šlo samo za enkraten obisk.

(Zelo rad bi ti malo predal štafeto, ker se nekaj časa ne bom utegnil toliko ukvarjati s to rubriko. Pridem pa nazaj.)

Hvala za pripombe. Glede prve se jaz bojim, da je en zlog preveč, ne premalo.

"zvečer pa pijan po RTV" se namreč bere "zvečer pa p'jan po erteve".

Glede druge pripombe se strinjam, da bi lahko ne bili samo fantje. Imaš mogoče kako idejo, kako bi ta verz konkretno nadomestil, pa da bi bilo ravno prav zlogov?

Tvoja glosa je odlična, nimam pripomb, edinole komentar k prvemu verzu mota:
"Sem vsemogočni stvarnik sveta", kjer prenos naglasitve  v besedi sveta z zadnjega zloga (ki je običajna) na prvi zlog zveni precej radikalno.


@Marija

Zdaj mi je pa tvoja pesem zares všeč, dobro si jo izbrusila.

Posebej mi je všeč tale del, ko v drugem in zadnjem od štirih verzov za dva koraka obrneš ritem. Kak strog poznavalec oblikoslovja bi rekel, da je sprememba stopice samo v  dveh verzih cele glose napaka, meni pa se zdi čudovita ritmična popestritev:


Kaj bi kmet brez svoj'ga pluga,
kaj brez konja in voza
,
ko pojavi se odjuga,
vesel na njivo se poda.

Lep pozdrav, Matjaž

P.S. Marija, še nekaj: zanimivo je, kako sveže deluje nadomestitev rime z asonanco v zadnjem od teh štirih verzov.

Zastavica

koni

Poslano:
16. 01. 2018 ob 14:34

Matjaž, Marija ... pa smo le dočakali okrepitev.

Peter, tudi mene si razveselil s prihodom in z odlično gloso ob kateri sem glede prvega verza mota pomislila, da bi se ti mogoče lepo slišalo tudi kot "Sem vsemogočni stvarnik leta."

Svojo gloso Senca sem veliko spreminjala, zato jo z zadnjimi popravki objavljam še enkrat.

Senca

S senco vedno je problem.

Ko nebo je brez svetlin

kot prikazen s temnih lin

v strahu najde svoj tandem.


Tam, kjer  nekaj že stoji,

ni več mesta za stvari,

ki se jih že vsak boji.

Še obraz ob njih žari,

prazen strah pa se znoji.

Preden igre se zavem,

sončna lisa najde pot

tja, kjer tiho ji povem

naj obsije temen kot.

S senco vedno je problem.


Sonce niza roj bleščic

v zlati barvi, ki slepi

in zavem se spet resnic,

da nobena več ne spi,

ko mi šine preko lic.

K sreči obudim spomin

na del sence, ki vzdrži

v strahu, da ji prek dolin

sij svetlobe ne zbeži,

ko nebo je brez svetlin.


Pozno vrača se s sledmi.

Kot da česa se boji

se srečuje tam z ljudmi

in usodo jim kroji

v bolečini, ki ščemi.

V solzi najde opomin

naj ne dela več zlata,

naj ne širi moč skomin

po katerih svet hlasta

kot prikazen s temnih lin.


Čaka na signal neba

kot bi ji bilo odveč

dvakrat vleči za oba

nekaj, kar se zdi preveč

slično sliki jastreba.

V tihost se preplašen, nem,

skrajno medel soj poda,

še strašnejši kot pred tem

vmes se krajša, mrk doda,

v strahu najde svoj tandem.


Vesela bom mnenja in sugestij.

Lp, koni


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 01. 2018 ob 22:01

Šele zdaj sem opazila tole  aktivno delavnico !

Super, Matjaž in vsi ostali tvorci, kar tako naprej!

 Lp, lidija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
17. 01. 2018 ob 16:46
Spremenjeno:
17. 01. 2018 ob 16:48

Draga koni,

imam občutek, da bi lahko sicer zelo slikovito igro svetlobe in senc v tej glosi še izostrila. In če bi se odločila za to, ti povem, na katerih mestih se meni zdi to mogoče. Prosim te, da ne sprejmeš tega kot sugestijo za popravljanje napak oziroma slabosti, saj to praviloma niso, ampak so le tista mesta, kjer se da mogoče odpreti še kakšno lino, skozi katero bi prisijalo še več svetlobe. Ki jo je itak že v izobilju, tako da bi bila lahko z gloso tudi že zadovoljna.



-kot prikazen s temnih lin


-ni več mesta za stvari, (prostora?)


-prazen strah pa se znoji.


-naj ne širi moč skomin


-slično sliki jastreba.



Lp Matjaž

Zastavica

koni

Poslano:
17. 01. 2018 ob 17:14

Matjaž,

delavnica je namenjena izmenjavi mnenj, sugestij, popravljanju napak, sodelovanju v smislu izpopolnjevanja in v takem smislu sprejemam tudi tvoje sugestije. Hvaležna sem ti za izziv, katerega sem z veseljem sprejela in prav vesela sem nakazanih možnosti za izostritev igre svetlobe in senc, ujete v gloso.

Poskušala bom odpreti še kakšno lino, do takrat pa

prijazen pozdrav,

koni


Zastavica

triglav

Poslano:
18. 01. 2018 ob 10:48
Spremenjeno:
18. 01. 2018 ob 10:51

Koni, tvoja glosa s prepletanjem sence in svetlobe mi je všeč in dovolila sem si malo poigravanja pri verzih, katere je izpostavil Matjaž.

Upam, da sem zadela bistvo tvojih misli in ti bo predlagano v pomoč!


Mogoče bi mi tudi ti lahko pomagala pri tistih 4-rih verzih od kmeta, da jih spravim v red, tako, kot je treba :))

---------------------------------------------------------------------------------------------



Senca

S senco vedno je problem.

Ko nebo je brez svetlin

kot prikazen s temnih lin   (kjer je polno bolečin)

v strahu najde svoj tandem.

-------------------------------------------------------------------------------------------

V solzi najde opomin

naj ne dela več zlata,

naj ne širi moč skomin

po katerih svet hlasta

kot prikazen s temnih lin.


V solzi najde opomin

naj ne širi moč zlata

naj ne dela več skomin

po katerih svet hlasta

kjer  je polno bolečin.

-------------------------------------------------------------------------------------------


Še obraz ob njih žari,

prazen strah (pa se znoji) v niču rdi.


 v smislu: zunaj je votel, znotraj ga pa nič ni :))

ali:

pogumna misel zažari ( ožari). ???


V tem primeru imaš en zlog več

------------------------------------------------------------------------------------------


Čaka na signal neba

kot bi ji bilo odveč

dvakrat vleči za oba

nekaj, kar se zdi preveč  ( na hrbet zadegat več )

slično sliki jastreba.         ( ker jo moč lahko (potem) izda )

--------------------------------------------------------------------------------------------


Uživam v pestrosti krasnih pomenov, rim in ritmov  objavljenih glos v tej delavnici.


Lep pozdrav vsem sodelujočim!


Marija

Zastavica

 < 1 2 3 > 

Komentiranje je zaprto!