Med življenjem Cervantesa in Prešerna je minilo več stoletij, Župančič je živel tako rekoč včeraj, valjo živi danes, vsi (in še marsikdo) pa so napisali po kakšno gloso. Ta torej ni muha enodnevnica, ki jo postmodernizem za vse večne čase odstrani z enim samim zamahom leve roke, ampak je že stoletja poznana pesniška oblika, ki se bo - če bo šlo tako naprej - verjetno pojavljala tudi v 22. ali 26. stoletju. Jo je pa težko napisati, rabiš kar nekaj pesniškega znanja. Ideja je, da bi se ga (na)učili v tej delavnici. Bomo videli, koliko zdrave pesniške volje premore naš portal. Vabim vas, da si pomagamo in napišemo še nekaj novih pesmi v tej obliki, kajti v slogi je moč, v glosi pa poezija.
U, Matjaž, dobra!
:)
LP, lidija
Poslano:
02. 03. 2018 ob 15:39
Spremenjeno:
02. 04. 2018 ob 11:13
Matjaž, tudi jaz se ti zahvaljujem za odlično in nadvse prijazno vodenje skozi to delavnico. Izziv, ki si nam ga zastavil, mislim, da se je obrestoval, saj se je nabralo kar nekaj glos, ki sicer verjetno ne bi bile napisane (govorim predvsem v svojem imenu).
In, ker vaja dela mojstra, kot je napisala že Koni, še danes objavljam gloso in močno upam, (ker sem šele v prvem razredu in še kako rabim NEKOGA, ki me opozori na napake), da bosta z Lidijo pogledala izdelek in povedala kje je treba kaj popraviti.
Današnja "Novica" je odlična in me je spravila v dobro voljo, kot že marsikatera tvoja pesem doslej. Všeč mi je humoren način, ki ga dostikrat vpleteš v svoje pesmi in malo omehča monotonijo zimskega mrtvila.
S prisrčnimi pozdravi
Marija
Malo za šalo, na koncu zares
Kot, da šlo bi za zabavo,
brez scenarija, režije,
preden ura poldne bije
tu je nova pesem. Bravo!
Spet po svojih potkah hodim;
sem presrečna tu v naravi,
kjer pojoči gozd me zdravi.
Včasih tudi kam zabrodim,
ko po verzih, rimah blodim
in na prste štejem zloge
in ugotovim, da noge
nesle so telo in glavo
čez drn, strn, hop v travo
kot, da šlo bi za zabavo.
Nič ne vzame mi poguma:
tisti hip se ven iz grma,
čudo glej, pojavi srna.
Kot bi spila šilce ruma,
pesem vre mi sredi uma,
da ne zamudim navdiha,
ne pustim si nič oddiha,
vse kar pred očmi se vije
brž na i-Pad se izlije;
brez scenarija, režije.
Evforije val pomine,
nove verze mirno snujem;
uzde več ne zategujem.
Kot Pandora sem iz zime
privabila nove rime.
Vzdušju vreme mik prilije
in iz škatlice izvije
vse besede, zloge, črke,
(ki ležijo notri mrke)
preden ura poldne bije.
Zdaj me prime močna trema
(znajdem v hudi se zagati,
vse že hočem v koš zmetati),
čutim, da popušča vnema,
da to sploh ni prava tema.
Zdi se mi nadvse brezglavo
in, da res ni za objavo,
potlej mentor me prepriča,
da sem vendar od hudiča,
tu je nova pesem. Bravo!
Fajn, triglav, razen tretjega deseterca, ki marsikje zgreši metriko, p tudi besedi uzde in brzde nista sorodnici v rimi ;) tudi spusti-me in .. -ter in-te nista v smislu rimanja v nikakršnem razmerju
Podčrtujem nerodne verze. Po moje moraš pol deseterca postaviti na novo.
Ko navdušenje spusti me,
več ne zategujem uzde
trgam rahlo se iz brzde.
Kat, da Pandora sem ?in te
s slastjo obujam v življenje.
Vreme lepo še prilije
in iz škatlice izvije
vse besede, zloge, črke,
(ki ležijo notri mrke),
preden ura poldne bije.
Lidija, ravno teh pet verzov sem popravljala 14. dni, ampak mi ne grejo iz glave tiste hudimane uzde.
Moto, prva deseterca in teh pet verzov sem namreč napisala že 20.02.t.l., potem se je pa ustavilo, ker sem dobila blokado. Vsake toliko sem popravljala, pa mi še nič pametnega ni padlo v glavo.
Prosim vse, ki imajo idejo, da mi pomagajo odblokirati to uzdo (•_•)!!!
Lp
Marija
"Tu je nova pesem. Bravo!"
Bravo, Marija. Uspela ti je še ena, tokrat humorna glosa.
Verjamem, da se bo z idejo, h kateri si nas spodbudila, oglasil še kdo, zato jemlji moj poskus kot skromen prispevek k reševanju "blokade". Tudi sama sem se že večkrat znašla v zagati, ko nikakor nisem uspela najti primerne rime. Mentorji so mi v takem primeru svetovali naj odstopim od zastavljenega in poiščem novo.
Mogoče takole:
Ko navdušenje me mine,
sklenem svojo pot z naravo,
v ritmu za življenje zdravo.
S hojo v hribe in planine
potešim si vse skomine.
K vzdušju vreme mik prilije
in iz škatlice ...
Lep večer ti želim,
koni
Živjo Marija,
ne vem, če sem čravno ujela tvojo misel... Takole se mi je zapisalo:
Ko me val navdiha prime,
uzde več ne zategujem
nove verze divje snujem.
Kot Pandora sem iz zime
privabila te v življenje.
Lepo vreme še prilije
in iz škatlice izvije
vse besede, zloge, črke ...
Lp, Janja
Poslano:
02. 03. 2018 ob 21:36
Spremenjeno:
02. 03. 2018 ob 22:30
O, vidim, da sem bila prehitra s petim verzom...
privabila te skoz rime...
@Dragi Koni, kako lepo je imeti prijatelje, ki se brez obotavljanja ponudijo in prispevajo svoje dragocene misli in napotke osebi, ki je niti ne poznajo.
Pa pravijo, da je danes svet tak, da vsak gleda samo nase in, skriva svoje misli in čustva. No, na tem portalu se dostikrat pokaže, da to ni res in je še kako prisotno ♡.
Tvoji verzi mi bojo v veliko pomoč pri snutju, upam da, mojih verzov, če pa ne bo šlo, bom uporabila tvoje.
Blokada se že maje, haha :))
@Draga Janja, tudi tebi se lepo zahvaljujem za srčen prispevek in, hvala ti:
ohranila si celo "uzdo",
ki me je zategovala :))), da sem komaj še dihala, ti pa si elegantno rešila ta problem.
Veš, da sem tudi sama poizkusila in jo vpletala na začetku in v sredini verza, pa mi ni in ni steklo.
Pri♡srčno se vama zahvaljujem in upam, da bom z vajino pomočjo prišla do primernih verzov, če pa ne, pa bom brez pomišljanja (*_*) uporabila vajine predloge.
Marija
Poslano:
04. 03. 2018 ob 20:41
Spremenjeno:
04. 03. 2018 ob 20:44
Lidija,
takole sem spremenila prvih pet verzov tretjega deseterca:
Evforije val pomine,
nove verze mirno snujem;
uzde več ne zategujem.
Kot Pandora sem iz zime
privabila prave rime.
Vzdušju vreme mik prilije
in iz škatlice izvije
vse besede, zloge, črke,
(ki ležijo notri mrke)
preden ura poldne bije.
Marija
No, a ni fajn, da imamo delavnice in se pesmi lahko s skupno močjo takole lepo dodelajo?!
:)
Lp, Lidija
Poslano:
04. 03. 2018 ob 22:17
Spremenjeno:
04. 03. 2018 ob 22:33
Prekrasno!
Hvala vsem trem.
Samo v originalu še popravim, pa bo.
Lep večer in miren spanec (•_•).
Poslano:
10. 06. 2018 ob 08:41
Spremenjeno:
10. 06. 2018 ob 08:53
Berem in spet berem … a kaj naj rečem drugega ob tako bogatih mislih, ujetih v mojstrovino … kot …
ČESTITAM, spoštovani pesnik Matjaž!
Z lepimi pozdravi!
koni
Koni, sem res vesel, da je tako.
Hvala za čestitke in lep pozdrav tudi tebi!
maatjazh
Res škoda, da ne objaviš, Matjaž. V delavnici je premalo bralcev ...
Se ti zdi, Lidija? Meni pa se zdi, da tisti, ki nas zanimajo glose, pogledamo tudi v delavnico in nas sploh ni tako malo.
Lepo te pozdravljam,
M.
urednica
Poslano:
18. 06. 2018 ob 09:48
Spremenjeno:
18. 06. 2018 ob 09:49
Zdi se mi, ja, zato, da bi morda vendarle prebral še kdo drug, ne samo tisti, ki jih zanima izrecno forma. Ko je pesem med podčrtankami, jo (preverjeno) prebere veliko ljudi. Nekateri bereji izključno podčrtanke.
LP, lidija
Jej, jej, potem pa zamudijo marsikaj lepega ... Verjetno jih poezija že ne zanima dovolj, da bi prebrali še kaj drugega ...
Itak pa ni vse za vsakogar. Ampak prihodnost je naša, delavska (se pravi od delavcev, ki delamo v delavnicah), saj se bo preteklost kmalu končala. Malo zašalo in malo za res. Lp M.
Matjaž, :)
Poslano:
28. 01. 2019 ob 01:25
Spremenjeno:
30. 01. 2019 ob 09:30
NAŠ DEJAN
Dejan Cvilič, stara sila,
malo krade, malo laže,
a nihče mu ne dokaže,
kam se je resnica skrila.
Kar ga vprašaš, vse zanika:
v službi ni nikogar zmerjal
niti svojega voznika,
nikdar ni od njega terjal,
naj se zraven njega slika,
prosil ga je: „Do kosila
mirno čakaj me pred vlado,
bo pač pošta zamudila!“
in obljubil mu nagrado,
Dejan Cvilič, stara sila.
A v pogodbi je pisalo,
da je v službi do nedelje,
kot kurir, ki pa v zahvalo
rad občasno koga pelje,
kadar časa ni premalo.
Avto vzame iz garaže,
vozi hčerko, saksofone,
vse za šefa stare baže,
ki nam zdaj deli milijone,
malo krade, malo laže.
„Jaz pa sem sistemiziran
le za pošto in kurirja,
zdaj sem reorganiziran
brez vsakega papirja!“
reče in je šikaniran:
šef mu vsak nov dan umaže,
v slepi ulici ga zmerja,
pot do smrti mu pokaže.
Policija vse preverja,
a nihče mu ne dokaže.
„Brez kršitev ni uspeha!“
reče naga solidarnost.
„Vlada naj, kdor nima greha!“
reče staropravna varnost.
Dejan pa se ne upeha,
že vsa narodna občila,
ki jih vneto obiskuje,
so se z njim pogovorila,
a ne ve, ko pametuje,
kam se je resnica skrila.
Komentiranje je zaprto!