Smrt se mi upira, noče me.
Lepilo je sok življenja, ki kar ne neha kapljat.
Zlomljena celota.
Čudim se žilavosti značaja.
Majhno jagnje, preskakujem ograje.
Prosim, da me reši hudega.
Bog ima verjetno res načrte z mano.
Vsako leto manj prijateljev imam.
Sijaj, sijaj sončece.
Skozi solze se smejem.
Boj z nevidnim.
Junak vsakodneva.
Pojem pesmi sredi puščave.
Zvezde so lepše pozimi.
Pre-preprosta.
Hudo mi je, srečna pot.
Kako lepo je čutit, da si živ.
Kako lepo je vedet, da si umrljiv.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: abukala
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!