Premikajo se hitro, kakor raztreseni oblaki.
Kako naj vem, kam hitijo, kdo so in kaj mislijo …
Kako naj vem, so res oblaki zviharjenih nadsil.
So morda nekakšni avtomati, ki me silijo v dvom,
da ne verjamem več v svoj vid.
Razen če bi poletela više in se prepričala o njihovem
pravem obrazu. Obrazi lahko lažejo.
Nikoli ne veš, kdaj bo kateri izpustil ostre strele nate.
Ali pa se motim in me je
obsedel zvezdogledi dvom.
Izkustvo me zapušča, pomislim.
Ustvarjena sem za razumevanje drobnih stvari.
Obrazi tam zgoraj me strašijo.
Morda tudi sama postajam
nezemeljsko programirano bitje.
Levo, desno, gor, dol,
stroj za dosego učinka:
ura za otroka,
ura za kavo,
ura za seks,
kar je ur za spanec …
Pragmat!
Noromat!
Bravo, Andrejka!
J.
Hvala, Jagoda. Malo alegorična, ampak tako čutim.
Lep večer
A
Zanimiva pesem Andrejka, mi da razmišljati v več plasteh. Vsekakor se mi zdi, da je aktualna v dandanašnjem svetu.
(•_•) tako jo vidim.
lp
Lahko si zamislimo kaj in kdo vse so tam zgoraj, ki usmerjajo naš tok.
Hvala za komentar, triglav.
Lp A
Poslano:
13. 12. 2017 ob 04:11
Spremenjeno:
13. 12. 2017 ob 04:11
Dobro jutro Andrejka
Tvoja nova pesem je tako resnično napisana.
Odlična, ničesar ni za dodajat.
Lep zimski pozdrav, Irena
Hvala ti za prisrčen komentar, Irena.
Naredi si lep dan.
A
Pozdravček, tudi mene se je dotaknila z razmišljanjem o zloveščosti neznanega, morda nekaj popravkov:
Premikajo se hitro, kakor raztreseni oblaki.
Kako naj vem, kam hitijo, kdo so in kaj mislijo …
Kako naj vem, so res oblaki zviharjenih nadsil?
So morda nekakšni avtomati, ki me silijo v dvom,
...
Obrazi tam zgoraj me strašijo.
Niso iz mesa in krvi.
Ali pa so prenehali verjeti v človeka.
Morda tudi sama postajam
nezemeljsko programirano bitje.
Levo, desno, gor, dol,
stroj za dosego učinka,
vse ure za drugega, (presplošno, v nadaljevanju dobro razčleniš)
ura za otroka,
ura za kavo,
ura za seks,
kar je ur za spanec …
Pragmat, noromat!
Avto-mat! (imaš že v 4. verzu - lahko pa tam spremeniš - vem, hotela si poudariti nekakšen avtomatičen mat ...)
Spoštovana urednica!
Lepa hvala za pozorno branje in razčlenitev pesmi.
Upoštevala sem tvoje predloge in pesem objavljam v popravljeni obliki.
Lep večer še naprej,
Andrejka
Pesem, ki dvomi v vse in celo v lastno avtentično bivanje, in bralci se zlahka najdemo v njej, čestitke,
Ana
Hvala za izčrpen komentar in podčrtanko, Ana.
Triglav, me veseli, da me bereš.
Lp od neavtomata
Spoštovana Andrejka, verjemi, da sem se skozi to pesem večkrat sprehodila in premlevala njeno sporočilo.
Iskrene čestitke, k podčrtanki zahtevne pesmi, izražene z alegorijami in z razmišljanjem o strahu pred neznanim.
Lep dan ti želim,
koni
Draga Koni, a verjameš, da je pesem še meni včasih strašljiva, saj se ob zavedanju moči nadnaravnih sil, ki imajo nešteto obrazov, vključno z bogom, ki nas je že tolikokrat zapustil, slabo počutim in zavem se, kako majhni in nebogljeni smo. In vedno bolj postajamo avtomatizmi, da lahko preživimo.
Hvala za čestitke. Dobro in zanesljivo zakorakaj v novo leto.
Lp
Andrejka
malo pozno ampak iz srca čestitke tudi iz moje strani za avtomatizirano pesem podčrtanko in vse lepo v novem letu ki ti naj prinese še veliko lepih pesmi
Mateja
Najlepša hvala, Mateja. Tudi tebi vse dobro.
Pa dobrih pesmi
A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!