Težko je govoriti,
če ne slišiš
več sveta
Težko je
sebe skriti,
ko ne vidiš
niti zla
A še težje
svoje niti plesti
brez mirnega
neba
Ko nevihta
v glavi ti udarja
In mirna niso
niti tla
Ko tresejo
se vse resnice
In meljejo laži
v prah
Ko brez
sveta ostajaš
In čakaš
le na mrak
Le en temelj
ti ostane,
Vse ostalo
neizmeren strah
Le en stolp še
od gradov,
ki ne pusti ti
več domov
Svet propadel,
ostal je
brez besed.
Sedaj spoznal si,
da si slep.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gaj JC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!