Minilo je pet let včeraj

Odkar sem odšel

S tega norega sveta

Vsak se vrne

Vsaj za kratek čas

A ga le redki vidijo

Tudi mene

Ne morete videti

Me pa berete

In to je hujše

Ker so besede kot kača

Ki vam zleze za vrat

In potem se zaliže

V male možgane kjer počaka

Da zaspiš

In potem izlije strup znanja

V tvoje paralizirane sive celice

Pred petimi leti

Sem odšel z Demetro

Mojo sestrico

Zasmilil sem se ji

In me je odpeljala domov

Nek prozaičen človek bi rekel

Da sem odšel za zidove

Kjer storijo pozabo

Vsi norci sveta

Kdo bi resnično vedel

Saj tudi oni ne vedo

Predvsem to

Kaj delajo

Tam je tudi Harmonija

Tista prava

Iz mesa in krvi

Znala sva se splaziti

V skrivne kotičke

In sva se ljubila

Do polnoči

Dokler ni luna

Dobila vsega sijaja

Ki ga je sesala

Iz najinih orgazmov

Nekega dne sva celo ušla

Za kratek čas

Sva se utaborila

Ob reki

Tam je bila skupina ljudi

Ki je poslušala človeka v beli opravi

Harmonija ga je prepoznala

Bil je

Biserni modrec

Presvetli, daj povej kaj je skrivnost Življenja,

kako nastalo je, zakaj je vir trpljenja ?

Ob reki zbrana družba vernikov te vpraša,

saj Modrec si, ki z razsvetljenjem se ponaša.

Modrec tja do vode stopi in se skloni,

pobere nekaj, da na zemljo, se prikloni.

Poglejte lužo, to je vir Življenja,

brez nje ne bi bilo Drevesa razsvetljenja.

A glej, že zemlja vpija jo, hlapi, izginja,

minljivost je trpljenja prt, ki nas pregrinja.

A vendar je rešitev, ki se v vodi skriva,

trpljenje vzame, ko je Duša spet igriva.

Je zgodba stara, ki vam vse bo razložila,

in z živo vodo zdravja vas bo napojila.

Uči vas svoje čute vase obrniti,

in zbrati v točko uma svojega vse niti.

Potem se je nekaj razpočilo

In sva se znašla tukaj

Zven in Harmonija

Minilo je pet let včeraj

Odkar sem odšel

S tega norega sveta

Vsak se vrne

Vsaj za kratek čas

A ga le redki vidijo

Le redki slišijo 

In samo nekaj ljudi

Ga začuti

V svojem

Srcu

Zven in Harmonija