Had
hlad
preplah
poraz
tema
in mraz.
Pomlad
preboj
zapik
odmik
Iz blata nova rast.
Iz teme novo rojstvo.
Smrti ni,
je le presnavljanje brez konca.
Zdaj si čebela,
zdaj babica debela,
zdaj košček čokolade,
zdaj kaplja modre vode.
Zdaj zvezda,
ki je zažarela,
zdaj črna luknja,
zdaj pulzar,
ki strupene žarke seva.
Prav zdaj sem človek,
ki za ljubezen se ogreva.
Potem milijone let bom skala siva.
Zato me ljubi, dragi in poljubi.
Točno zdaj
in me objemi čvrsto, vroče,
potem?
Potem naj bo-kar hoče.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!