Rdeča, rdeča, žgoče rdeča!
To ni ogenj.
To je zanikanje zime!
To je ulica, beton, so avti in škripanje zavor,
je prepih, ki vleče skozi podhod.
Park, klopca, starec in lastovke,
ki se poslavljajo pred dolgim potovanjem.
Šolski avtobus, smeh,
rumena rutica za vratom malčka,
mimo oken bežeča panorama -
žgoče rdeča!
To je posušen popek na pritlikavem steblu.
Šelest, vonj mete, pozibavanje topolov
in krpice megle ob močvari.
To je lubje stare hruške
in mah, ki sili v razpoke.
Suhozid, ki razdvaja in povezuje -
gmajna, ruševina in pozabljena bala sena.
To je korak na sotočju ali razpotju,
z listjem prekrito blato, kravji zvonec,
pridih nerganja v vetru,
ki pripogiba žgoče rdeče grmičje.
To je zanikanje trde pesmi kljunov
v krmilnici, ki je vedno prazna.
Severnika, mraznic, pomodrelih prstov,
beline in sivega pokrova neba.
Z ledenimi svečami ovešenih žlebov,
ki strašijo mimoidoče.
Gmajna gori in
sonce je rdeča žoga,
ki pada za skuštran bor.
Poslano:
16. 11. 2017 ob 22:18
Spremenjeno:
16. 11. 2017 ob 22:19
V pesmi sem se skušala približati stilu Williama Carlosa Williamsa.
Podobno, kot pri pesmi Kolaž.
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/102692/kolaz
Lp, Lea
Poslano:
16. 11. 2017 ob 22:20
Spremenjeno:
16. 11. 2017 ob 22:22
Ko bi lahko nalepila povezavo :(http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/102692/kolaz
Draga Ivanka,
ne bom ( oprosti :) prebrala pesmi, ki si se ji skušala, kot praviš, približati. Ker si se približala s svojo čudovito pesmijo ognju v meni...hvala!
lep pozdrav,
majda
Draga Ivanka, koliko lepote si natrosila s temi prispodobami in izbranim besediščem. Res žarijo kot ruj.
<3
"... Gmajna gori in
sonce je rdeča žoga,
ki pada za skuštran bor."
Res lepo prikazan prizor! Lp M.
Krasno gori ta tvoj ruj (*_*)
Čudovita!!! Čestitke, draga Ivanka! In hvala, da nas bogatiš. Ko se bom danes vozila mimo rdeče jeseni, mi boš odzvanjala v mislih.
Lep dan!
Polona
Draga Majda, hvala za lepe besede. Poezijo Williama Carlosa Williamsa, pa si kar „privošči“, gre za čudovite pesmi. Najprej sem prebrala slovenski prevod, ko sem želela še, mi je knjižničar priporočil še srbskega. Vsako pesem sem prebrala po nekajkrat in sedaj prihaja čas, ko si bom morala izbrati „novega“ avtorja.
Draga Irena, tudi tebi najlepša hvala, tvoje besede so tako lepe, še lepše od ruja, ki v teh dneh žari, gori ob mojih poteh. Saj veš, da se ure dolgo potepam v naravi in jo neizmerno občudujem.
Maatjazh, veliko mi pomeni tvoja pohvala. Vse kar sem napisala, sem v resnici videla. Izpostavljeni delček pesmi, bi brez prevelikih težav lahko zapisala kot haiku. To so slike, ki jih videvam na naših gmajnah. Primorka pač :)
Triglav, hvala! Da lahko vidiš in opazuješ to gorenje, moraš biti doma na našem koncu.
Draga Polona, tudi tebi hvala! In vesela sem, da tudi ti uživaš v vožnji mimo naših žarečih gmajn, senožeti in gozdnih obronkov. Čeprav jeseni ne maram, za ruj tega ne morem trditi, je krasen.
Oprostite, ker odgovarjam nekoliko pozno … vedno počnem kup stvari, čas pa teče, teče, … Morda prav zato uživam v še tako drobnem trenutku.
Lep pozdrav vsem, Ivanka
Pesem žari kot ruj; podobe krasa, tankočutno razporejene v pesem, ki hkrati prehitevajo druga drugo kot zublji ognja - izjemna pesem (ne glede na to, kako je nastala), čestitke,
Ana
Čestitke, draga Lea! Na Ruj in na še mnogo izjemnih pesmi !
Prisrčen pozdrav,
koni
Poslano:
22. 11. 2017 ob 12:08
Spremenjeno:
22. 11. 2017 ob 12:09
Ni kaj za dodati in modrovati. Pesem,ki zazari in ne dopusca ugasniti.
lp, ajda
Poslano:
23. 11. 2017 ob 21:28
Spremenjeno:
23. 11. 2017 ob 22:10
Hvala, Ana, tako za črtice, kot za komentar!
Lp, Lea
Koni, Katica in Ajda, hvala tudi vam!
Vsem lep pozdrav, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!