kosmi resničnosti
prihajajo nazaj
dovolj jim je zaslepljujočih luči
hočejo temo in mir
hočejo zemljo
z globoko urezanimi kolesnicami
polnimi goste sladke tekočine
ostro belino gledam
skozi očala tujine
in si zaželim zelene matere
njenih postaranih dojk
iz katerih mezi ljubezen
sredi poletja si slikam zimo
sredi množice mislim na beg
vse bo spet kot nekoč
ko so poljubi imeli smisel
dotiki besedam odvzemali moč
in sem znala živeti od drobtin
skoraj brez vprašanj
kje in kdaj naj prestopim
Zelo lepa pesem!
lovrenka
Poslano:
14. 11. 2017 ob 08:35
Spremenjeno:
14. 11. 2017 ob 08:37
vse bo spet kot nekoč
in sem znala živeti od drobtin
skoraj brez vprašanj
lepa pesem modricvet ♡
"kosmi resničnosti
prihajajo nazaj"
... in modri cvet z lepo pesmijo tudi:)
Z lepimi pozdravi,
koni
Hvala vam, Lovrenka, Triglav in Koni, za prijaznost.
LP, mcv
Odličen zaključek pesmi, ki naivnost mladosti postavlja za ideal, p.s. se dobro zaveda, da pobega pred sedanjotjo in bivanjskimi problemi ni, a v pesmi je tudi to mogoče ... upanje nikoli ne umre, čeprav v zaključku pesmi to upanje deluje sarkastično, kot neresnična tolažba v breizhodnosti.
Interpretacija pesmi je stvar posameznika, mene je pesem nagovorila tako ...
Lp, lidija
Lidija, hvala! Res je, v bralcu je moč, da interpretira po svoje; jaz na primer nisem imela v mislih ravno mladosti - ampak spet, če ponovno berem, je čisto primerna taka interpretacija.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!