Ništa nije izgubljeno u vatri,
samo je sažeto – „Pohvala vatri“, Branko Miljković
neka se prospe po meni
pepeo svih
ugaslih zvezdanih vatrica
i kamen
(dovoljno jako)
bačen postane ptica
na kratko ili tri vetra
(bezimeni
dok se ne nastane)
u šumi
pa onda zaspe i neka
onda nema me
samo ti ostani
poslednja žiška
što tumara
kroz svemirski predeo
mog krvotoka
Tu ni kaj reči, ničesar dodati, kajti pesem govori sama zase o tako delikatnih dejstvih, ki prevevajo človekov razum in zaznave. Malo je pesnikov, ki zmorejo s tako malo besed izreči toliko neizrekljivega.
Bravo, jagoda
A
Hvala, draga Andrejka, na divnom komentaru koji me podstiče, a iznad svega čini radosnom.
Šaljem ti veliki zagrljaj!
Jagoda
Šele letos sem se srečal s poezijo Branka Milkovića, ko sem v Beogradu kupil Orfejevo zaveštanje i druge pesme, tako sem v tem ognju poezije čisto presunjen ob tej pesmi.
Čudovito, Jagoda!
Lp, Jošt Š.
O, dragi Jošt - drago mi je da delimo oduševljenje poezijom B.M., "princom poezije"... Moja pesma je inspirisana njegovim stihovima i samo na skromni način ukazuje poštovanje i pokazuje divljenje prema njegovom radu i čudesnoj poeziji.
Hvala za komentar!
lp
Jagoda
Izredno lepa lirično otožna, a tudi erotično nabita pesem, iz katere ognja se dviga večnost in pesniška moč. Na ogenj v tvojih pesmih, Sara
Ma, sve ću (ih) spaliti... ;) Sara!
lp i puno hvala za divan utisak
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!