Beli severni lev
Včasih, ponoči,
pride k meni beli severni lev,
da mi poliže rane
tik pod na tenko zaceljeno kožo.
Pazi, mu pravim,
da si ne porežeš nežnih šap
na razbitih koščkih.
Sežem mu v gosto dlako,
božam toplo utripanje razsutega peska.
Ker, ko pride,
je noč peščena ura.
Ker, ko pride,
izza njegovega usločenega hrbta
vzide sonce.
Iz njegovih šap
v moje roke
teče noč, tako topla
da stopi srce.
Tako vroča,
da stopi mrzla stekelca solz.
Včasih, ko pride beli severni lev,
zemlja zamenja pola.
Nežni borec je, mar ne.
Kako lepa pesem.
Majdi, en krasen vikend želim.
T.
Zelo... :)
Hvala, Tamara, vesela sem tvojega komentarja.
Iskala sem te danes malo ( deset minut ;) na Šuštarskem mostu ;)...med mladim vinom in sramežljivim soncem.... Iskrene čestitke za opaženost te, tudi meni zelo ljube pesmi. :)
Lep večer,
Majda
Hvala Majdi.
Veš, sem stavila na drugo, ta je bila samo spremljevalna. A bo že držalo, da so prepričljivejše tiste, ki jih spiše srce.
In škoda. Tudi sama sem se malo potikala tam okoli. So mi prijetne sobote v Ljubljani, pa redko od njih zamudim. Nedelje so bolj umirjene.
Lep dan ti želim.
T.
Ko se iznotranji severni lev, je vsa zmrzal znosnejša ... lepe podobe in dialog ne zmanjšata liričnosti te tople pesmi, čestitke,
Ana
Hvala, Ana za lep in pomenljiv komentar.
Lep večer,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 11. 11. 2017 ob 08:14
- Prebrano 991 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 597.36
- Število ocen: 24