Jesen na navju

Z ognjem v razdlanjeni kroni

čaka, da se vanjo zaprede

in jo prenese.

Z odsluženih vej se utrinjajo

suho prasketajoči zublji,

legajo v vlago

razgrebenega mahu pod parklji,

ki se ugrezajo v zemljin zev,

kot se je v gostih zadahih jeseni

v maternico vraščalo njegovo seme.

 

Nepremično strmi predse,

z bisernimi rožami pod vejevjem, čaka

na svilnato nit tvoje izčasnosti.

Prehitevajo ga sence

razkrečenih okostij,

ki se veselijo mehkih povojev. Čaka,

da tudi ti zavohaš duh razritega mahu.

Lazar, hitro,

zarij se v špranjo lačnega sarkofaga.

 

Lazar, hitro, hitro,

ne čakaj mojih ustnic.

Pod napokanim kokonom

se rišejo krvavo trepetave

koščice tvojih krhkih kril.

Jupiter! Silvana Orel Kos

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
11. 11. 2017 ob 20:05

Včasih kakšna pesem počaka na veliko tišine( ne le zaradi naslova), da jo lahko preboliš ( in prav z njo ali zaradi nje znova poljubiš Življenje.)

Lepa v grenki neizbežnosti. Ali pa tudi ne grenki. Neizbežni pa.

Lep pozdrav, Jupiter!

 :)Majda

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

urednica

Poslano:
12. 11. 2017 ob 11:41

Majda, je tako, kot si napisala, hvala ti! Se vidiva, mogče že nekje med planetki:) Jupiter!

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 11. 2017 ob 20:55

Svojevrstna podoba jeseni, izrezljana s posebej skrbnim jezikom in izrazi, da se zdi kot povečava mikroskopskih svetov, prav tako (ali še bolj) strašljivih od tistih, ki jih (tudi v običajnih časih) vidimo. Pesem z močno atmosfero in sporočilnostjo,

čestitke,

Ana


Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

urednica

Poslano:
16. 11. 2017 ob 17:03

Ana, hvala za = in poglobljene misli! Lp, Silvana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jupiter! Silvana Orel Kos
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos (urednica)

Pesmi

  • 10. 11. 2017 ob 17:10
  • Prebrano 269 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica