Tudi tvoji beli kamni
bodo nekoč izkrvaveli.
Kajti krik neba
bo pljusnil na obroč tišine,
z deviškim obrazom razpuščenih las.
Po vseh poteh
bodo mreže kapilar
nakodrale mrakobo noči.
In nikogar ne bo,
ki bi se skozi nabreklo aorto časa
vračal v izdihano rdečino,
ki bo brnela sredi neba.
kar kriči iz tega tvojega odtekanja
in vsak sliši, kar želi
objem
pi
objem tudi tebi, Irena,
lp, Martina
Tako, akopalipsa ali pa osebni izhod v nič.
Učinkovito.
Lp, L
Hvala Lidija!
Lp, Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!