Neminovno
Jer ja,
jer ja kao i sam dan dolazim
i razbjeljujem sva čvorišta
i prikazanja straha,
nemilosno mrveći svaki mir
meni odan.
Jer ja,
jer ja kao i kruh lomim onaj dio neba
na kojem ću s tišinom hroptiti
svoje neljudskosti,
i gledati u svoje dlanove,
i u njima svoju kći
nezakriljenu pred bolom
smrskanih zapešća.
Jer ja,
jer ja kao i krvnik u jednom trudu
raspolućujem kralježnicu vremenu
i sebi dozivam tamu,
dok srebrni konopi Žala
vezuju moje kosti u dno.
Uvijek udje riječ u uho, tamo krene na svoj put na sve strane vena do srca.
Budi dobro Nikito,
Lijep pozdrav, salke
Poslano:
08. 11. 2017 ob 17:47
Spremenjeno:
08. 11. 2017 ob 19:31
Toliko svežih prispodob, ki zaustavijo trenutek v čudenje.
Kot kozarec hladne vode na vroč dan si.
Nikita polna rek.
Objem
i
Zavedanje obstoja in njegovih zahtev, njegove moči - edina možnost je spoprijeti se z bivanjem, strahovi, bolečinami in jih doživeti na lastni koži ... bogat jezik s primerami pesem naredi še bolj zanimivo in globoko, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nikita
- 08. 11. 2017 ob 16:37
- Prebrano 723 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 230.2
- Število ocen: 11