med obuvanjem čevljev številka osem in pol
je pomislila, da fellini zagotovo ni nosil te
številke. takih čevljev. kaj je sploh nosil.
ali je imel ljudi, ki so nosili zanj. ali je imel
ljudi. take kot ona. kako je imeti ljudi.
kot čevlje. kot stvari, ki se jih nosi. kot
žensko, ki jo nežno preneseš čez prag.
ker je lažja kot brca. ker ni treba dvigniti
noge. ker je brca ena od naslednjih izbir.
ker je na koncu vedno konec, s katerim
lahko udariš. končuješ. ker si bral časopis,
ko ti je pokazala svoje dojke. ker nisi vstal.
nikoli nisi vstal. mehko si se tlačil vanjo
in nisi zaprosil za ples z rdečo obleko.
vse razen rdeče. zato ne boš z njo,
ko bo s palminimi listi krmila zaključke.
ne boš z njo, da bi ti v ušesa počasi zlivala
klice zimskih krošenj. da bi živa ležala
drug ob drugemu. da bi z jeziki pogasila
utrujene plamene.
Pesem, ki v koncu vidi začetke in premene in odločitve ali pa samo statično sprejemanje ... prepričljiva, lirična, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!