Z dotikom
mi zapreš dih
in ne diham
več v samoti
s poljubom
mi spremeniš ime
me vzameš
za svojo
na temni
ali svetli strani
poševne mavrice
in pustim
da traja
namesto da govoriva
da
z belim šopkom
kot še nenapisano stran
na praznih listih
jemljem te
kot večni čas
od tistega začetka
poljuba
pa prav do časa
ko ostarima
in bova drug drugemu
barvala lase
ali pa bova pustila
in bova preprosto siva
ja zgodba se je začela
s poljubom
pred svati
in gre naprej
ko sva sama
in ni drugih pogledov
a je sladko
in opojno
kot bi jedla
pijano nevesto
a še zmeraj stala
na nogah
v nekem pravem
ravnotežju
hrani me
hrani
še
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!