Sonet št. 41

Zvalovi rdečina nad slemenom hiše.

Strešniki zatrepetajo pod nočnikom,

ki poslednji sij svetlobe tiho briše

iz obzorja s svojim blaženim dotikom.

 

Zašumijo krošnje ter v daljavi Krka.

Na Gorjanske grape, bukovje in jase

se spusti mrakoba, ki me vase srka,

vsaj tako se zdi z oddaljene terase.

 

Noč steklene misli v močen srh potlači.

Zopet sem podlegel v rajskem vrtu kači.

Let spominov me odnesel je v nemoč.

 

Vešče plešejo s komarji mojih misli

in spomini so na več kot znane visli,

kakor že poprej obesili to noč

Peter Rangus

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 10. 2017 ob 19:33

Atmosfera pesmi se zlije z občutji pesniškega subjekta, hrepeneče boleč sonet ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 08. 10. 2017 ob 23:53
  • Prebrano 137 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica