Lastovice postajajo plašne
Hladna rosa lega na perje
Nestrpnost valovi
skozi vrste čepečih na žicah
Vzletajo
kot bi podile občutek hladu
ki seda nanje
zaokrožijo
zarišejo nekaj vijug
v napetost zgoščenega zraka
in sedejo nazaj
na eno od praznih mest
a le za trenutek
Potresejo s krili
se nemirno ozrejo okrog
in spet poletijo
Mraz ki ga čutijo v kljunih
vsako noč globlje
prodre vanje
brezšumno
kot so brezšumne vse krajše krivulje
kot so brezšumni utripi
gladkega črnega perja
Nežno in krhko je
svilnato na dotik
in prožno ko ga napenja življenje
Megle se razpredajo čez jutra
kot podgobje skozi humus
vase srkajo toploto
življenje ki greje lastovice postaja šibko
s hladno vlažnostjo se dotika
ostrih drznih linij in
s srhom vztrepetajo
Nemirne so in plašne
Neslišno bodo
morda že jutri
zdrsele s tega neba
Lepa pesem, Milan ... brezšumno se preliva tudi vame:)
Lp, koni
uživaj in hvla, koni
Odličnaaaa... Pozdrav Milane i ovdje .
Vesna
Tudi meni je pesem zelo blizu, glede na to, da v enem delu pesmi trikrat ponoviš brezšumno, se mi ta beseda ne zdi primerna za naslov, pa še lastovice (zdaj 4. verz od konca navzgor) bi tudi izbrisala (že vemo, da so to lastovice, od začetka), kaj meniš?
Lp, Ana
Vesna, pozdravljam!
Ana:
glede naslova, v originalu naslavljam pesmi v besedilu, tako je tudi ta naslov pravzaprav tisto brezšumno v dvajseti vrstici. A urejanje pesmi tukaj na portalu tega ne dopušča, pesem pač dobi "dodaten" naslov. Kako ta primer rešiti, ne vem, morda se Gregorju kaj posveti ...
Lastovice na koncu, da, se strinjam. Jih ni več.
Pozdrav, Milan
Ok, pustimo potem ta naslov ... pesem je natančna slika jeseni, z liričnimi elementi in prispodobami, ki (dodatno) navajajo tudi k simbolnemu branju, čestitke,
Ana
Ana, hvala ti.
Videti ni dovolj, s pogledom je treba čutiti. Veseli me tudi tvoj pogled.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!