Nokturno II
Oh, kako lepo se lesketajo
nad zeleno travo in zaspanim makadamom,
nad lesenim hramom in rdečim grozdjem,
kot da so prižgale želje, upe
in popile strupe
neutrudnih tednov najine samote.
Oh, kako mogočno gleda
skozi lupo na gričevje,
da ves najin griček bel je
ali bel se zdi pod njeno stražo
in preteklost, ki sva jo živela,
je, kot nepopisan list ponovno bela.
Oh, kako je očarljiva, tiha,
ko v najglobljo srž pronica
dveh odpadnikov.
Njena čarnost v naju diha
in iz naju v svet stopica,
kot vzor baladnikov.
urednica
Poslano:
23. 09. 2017 ob 16:21
Spremenjeno:
23. 09. 2017 ob 16:22
Super je tale formalno rimarsko manj determiniran nokturno.
Rimane pesmi niso samo soneti, gazele, stroge kvartine itd., lahko so tudi takele, na videz manj stroge, v bistvu pa v svojem poteku z veliko občutka ritmične in valujoče, z notranjo rimo obogatene pesmi.
Tale se lepo bere.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 22. 09. 2017 ob 21:53
- Prebrano 686 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.43
- Število ocen: 10