ZRCALA

Ljubezen je božje pregrinjalo,

ki ga človek občuti šele takrat,

ko ga iz srca prenese ljubečemu bitju,

da tudi ono  začuti svojo pomlad.

Sonce nas s svojim žarom oživlja,

dež nas umirja, sveži

a božja ljubezen do vsega med nami

iz ljubezni do vsega, vse skupaj  živi.

V duši človeka je dosti balasta,

za očiščenje je najtežji  motiv,

znebiti se vseh materialnih navdihov,

je pomemben duhovni  izziv.

Narava je naša sopotnica,

z nami živi in umira,

obenem nas nadgleduje in pazi

na najmanjšo podrobnost  tega sveta.

Ob vsakem človeku je senca kot angel,

ni ga na zemlji, ki jo lahko prehiti,

kdor je ne vidi, se ne zaveda,

da je življenje najlepše v paru,

kar se človeku lahko zgodi.

tomi