Tivoli
Najnežnejša ljubimka
si popila moje oko
kot soplesalka v parku
razburkala površino ribnika
lahni koraki so prisluhi
ujeti v melodijo listja
obsipaj me dotakni se me
da te izdiham
kot so psi sveta brez jezika
zgolj obrisi davnih čolnov
plujeva midva
na promenadi polomljenih svetilk
ližoč se te močno dotikam
da lažje preideva v noč
in potem nekoč kasneje
objeta stopiva v razsvetljene hiše
Zanimiva, napisana hlastno in kot je čutiti -na mah, pesem, za katero ni bilo treba iskati besed, čuti se, da so prišle same ... in to v zaporedju, ki se je sestavilo večplastno, močno pesem.
Lp, lidija
Oh,ti parki ...
Čestitam
L.p. "filia"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
- 11. 09. 2017 ob 13:24
- Prebrano 747 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.11
- Število ocen: 6