Skrivnost izginjanja špangic, gumic in drugih pomembnosti
V zgodnjem se jutru
Ana zbudi,
odpravi v kopalnico
in zakriči.
Kdo je to bitje,
ki gleda v njo,
vso kremežljavo
in skuštrano?
"No, prav. To sem jaz!"
si končno prizna,
ko gnezdo ji mama
deli v čopka dva.
Razčeše ju gladko
in tipa z roko:
"Kam zopet je morje
gumic odšlo?!"
Skomigne z rameni
začudeno Ana in
nedolžno nasmehne se mami:
"To rada bi vedela tudi jaz sama."
lepa pesmica :)
lep pozdrav
luštna ☆♡☆
všeč so mi tvoje otroške pesmice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VanjaT
- 07. 09. 2017 ob 14:19
- Prebrano 712 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103.77
- Število ocen: 8