Bogami, meni se čini istinitom... :)

Sveže, vrcavo, super...s lepim osvrtom na istoriju.

lp

Jagoda

pridigar :) res je, le da gre tok svojo pot - najde jo in nihče ne ve, kaj bo storila narava

lp

pi

Oba imata prav; ti in Irena. Narava bo sama poskrbela in nikakor ne prvič ... Dober opis trenutnega stanja!

Ne pogoltni "mesarske" muhe ...

Narava bo poskrbela za par krošejev, pot smo si pa že izbrali in meni se zdi očitno kakšen bo rezultat. Nobenih pridig, le moj pogled na svet kot ga vidim, ki pa ni nujno resničen, ker vsak živi v svoji realnosti, najsi bo naivna ali nora ali pa oboje. :)

Hough!

Odlična, duhovita, resnična in resnično dobro napisana. Še več takih skoraj izmišljenih, Sara

Iskrene čestitke naprimerjanez!

Lp, Igor

Oo, hvala Sara. Hvala Igor. Brez besed sem. Tega nisem pričakoval.

Rad bi se zahvalil staršem, še posebej očetu in mami. Veliko mi je pomagala tudi sestra s svojim komandiranjem. Hvala našima psoma Blighu in Edith, ker mi dasta navdih da grem z njima v naravo, da ne pokakata garaže.

Predvsem pa bi se rad zahvalil Bogu, da mi je dal talent s katerim si ne morem nič pomagati.

Hvala.

Hahahaha, je to morda nova pesem? Lahko si pomagaš, lahko, samo pred "s katerim" in pred "da" vstavi vejico, pa bo :), Sara

Moj pristop je bolj Ajeto-jevski. Nekaj dela mora ostat tud za urednike. :P

Jutro in adijo.

Čestitke k izboru te pesmi za pesem poletja 2017 z utemeljitvijo uredništva:

Družbeno kritična pesem, ki ne zdrsne v žuganje in kritizerstvo. Prispodobe prikazujejo vertikalni razvoj človeških dejavnosti: evolucija je brkljanje po šumi in mantranje spremenila v obsedenost s tekom, dietami in tolmačenjem. Duhovit in ironičen ton je podkrepljen s številnimi prispodobami in mešanjem vsakdanjih (pogovornih) izrazov (npr. obračanje želodca) z razmišljujočimi uvidi (stvarnost je za razlago, za dojemanje je preogromna) in besednimi igrami (ušli v višji nivo: zdi se, da ne moremo več splezati na višji nivo, ker prenaseljenost sili, da rijemo vanj kot krti). Obsedenost z dobro formo (ki izhaja iz bežanja: bežanje je bil prvi človeški hobi) poudarja nesmiselnost dejanj sodobnega človeka, ki kljub skakanju in veselju gnije. V ozadju gnitja in razkrajanja pa je človeška nezmožnost opraviti s svojimi strahovi in napetostmi: prenaseljenost (8 milijard Velikih opic), v kateri izničevanje minusov (izvorov žalosti) z begom skoraj ni več možna, ker krajev za počitek zmanjkuje. Sodobni človek je lahko le kratkotrajno vesel, saj v najdene kotičke kmalu pribežijo tudi drugi ljudje in pred smradom (ta izhaja iz razkroja – tako fizičnega kot duhovnega) ne bo moč več bežati – nakopičeni osebki s sesedenimi pljuči še sami začnejo gniti. Sarkastičen zaključek bi lahko aplicirali tudi na pesem – ki ni v formi – je pa v odlični kondiciji.