Kot črnček mali
Kot črnček mali,
ki igra violino
za dve karameli
po maši v nedeljo
ob bregu Savanne,
kot majhna snežinka
ki pada na vodo
in gleda na sever
še preden stopi se
in morje postane,
kot iskra med bori
sto metrov nad mestom
v pregreti pokrajini
kjer veter te greje,
želim si požara.
Neznanec sem sebi
ničvredno se cenim,
ko gledam odsev ogledala,
saj steklo ostaja enako,
le obraz se mi stara.
JJoj, kliše naslov!
Pa podirajoča se stopica tu pa tam ...
P.R., saj si to ti?
Jooooj! :) z naslovom sem mogoče res pretiral. Mene pa osebno ne moti, da je pesem rahlo iz stopice. Na koncu je čisto zanalšč prekinjena stopica, zaradi poudarka. V prvi kitici, sem pa tako napisal, pa sem potlej hotel nekaj spreminjat, ampak sem kar tako pustu, ker se mi zdi da ne moti. (Kot črnček mali, ki na violino za dve karameli po maši v nedeljo ob bregu Savanne igra).
Saj tudi drugih "ne moti", predvidevam, samo tega "stila" nekako nisem vajena od tebe ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 12. 08. 2017 ob 11:55
- Prebrano 794 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.91
- Število ocen: 8