Umirjeno
mi govoriš besede
nehote učiš topline
korakanja po mehkejših poteh
in všeč mi je
ko mi počasi izginjajo čeri iz misli
omeniš
da imava oba lanski sneg
za katerega je prišel čas odhoda
pomislim
da bi ti glasno rekel hvala
pa raje utišam všečne besede
in za začetek slečem z očmi
pod vejami najinega drevesa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!