Je paradoks,

da nesmrtnost ne more doživeti svoje

nesmrtnosti, dokler ne postane smrtna?

Nope. Samo ironija.

Haha ... odvisno od perspektive, se strinjam. ;) 

Mogoče res. Sem se že večkrat spraševal, če ni življenje tisto, kar je ušlo izpod nadzora in se ne bi smelo zgoditi, ker je "niča" in "črnine" in "smrti" toliko več ... ali to zgolj pomeni, da je življenje toliko bolj unikatno? (all the while knowning that majority rules).

Dejansko je toliko pozicij, ki jih pri teh in podobnih vprašanjih lahko zasedeš, da močno dvomim, da obstaja ena sama, ki bi se jo dalo prioritizirati zgolj iz miselnih spoznav, skozi neko debato ...

Mi je pa všeč stanca, da je v ospredju življenja ravno izkušnja le-tega: izkušnja minljivosti ob licu večnosti, umrljivosti ob nesmrtnosti, tudi sočutja ob trpljenju, odpuščanja ob prizadetosti ...

Všeč mi je tudi misel, ki sem jo pred leti za rojstni dan namenil prijatelju:

"To be a star, you must shine your own light, follow your own path, and not worry about the darkness -- for that is when stars shine brightest."

Zdi se predvsem prisrčna ... vendarle pa s časom v njej spoznavam vse več in več resnice. 

Je pa to samo moja izkušnja :)

Brez zamere, ampak ob takih mislih bi se najraje ubil. Ne razumem, kako lahko v nekih tako plitkih zapisih najdeš zapis celo za rojstni dan ali za katerokoli drugi dan. 

Vem, ljudje smo si različni, ampak ne razumem te navezanosti na "svetlost" in vse kar naj bi bilo "svetlo". 

Mogoče sem samo jaz preveč povprečen, da bi zakapiral to preprostost obstoja, ki je vsem ostalim tako pisana v kri ...

... Kot praviš: mogoče si preveč povprečen ravno v tem, da skušaš 'zakapirat', namesto da bi bil povprečen v čem drugem.  ;)

Daleč od tega, da bi imel obstoj za preprostost. Daleč od tega, da bi ga imel za kakor koli komprehenzivnega. Vendar je. In je dostopno.

In smisel je ... tudi če je tvoj ta, da ga ni. Boš rekel, da to ni dovolj?

Pri zapisu od rojstnem dnevu pa sem seveda črpal iz lastnosti in osebnostnih teženj osebe, ki sem ji voščil -- ne svojih. 

Smisla nikakor ni. Samo zato, ker si ga narediš ali najdeš, ne pomeni da obstaja. In nikakor ni to slaba stvar. =)

Povprečen pa sem samo tam, kjer pridem v stik z ljudmi. ;)

In brez zamere. 

Ajde ... ostaniva pri izhodišču, da je to stvar perspektive. ;)

Glede povprečnost pa: čisto razumljivo (in upravičeno).  :)

Lepo bodi!