Vroče je
in ne vznemirjam
bolj kot ne poltiho šepetam
ne lezem po bojnem štriku
in ne trudim se zlesti do vrha
često bojevniki stopajo na hrbet
se zakotalijo veseli kot otroci
na drugo stran platna
dokler niso zmagovalci
in lepo mi je
ko čutim premike navzgor
in berem usedline dnevov
ki puščajo za seboj ostanke
tako globoko vdahnem
in moj pogled je miren
kakor da se hladim
pod najinim drevesom
gledam drhteče veje
od spodaj navzgor
in sonce vztraja
dan za dnem
pronica s svojim žarkom
dokler ni ura dvanajst
in se pripravljava na vožnjo domov
z malo Luno na hrbtu
potem berem napisano
in ti pišeš kar si čutil pod vejami
čas počasi teče
in mirno mi srce tiktaka
tvoja zmaga je moja
kot je tvoja želja moja
čutim premike
in se prepustim
morda se že jutri spremenim v martinčka
se stisnem k hladni steni nepremično
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!