Z drgnjenjem dlani
prižgem luč.
Veverice dobe repe
in pometejo sence.
Medvedom zraste dlaka,
z njo pokrijem strah.
Ježi prebodejo mehurje,
iz njih steče zaskrbljenost.
Roj tujih mušic odpihne
veter med perutmi sove,
ki zaokroži s pogledom po deblih.
Bršljan na njih srka svetlobo.
Pomanem roke in se pobožam.
Rečem oprosti, ker se imam rada.
Izrujem strup,
ga zažgem.
Iskre potrkajo na moje izpite oči.
Odprem jim, zajezdim žarenje,
otresem vest praznih semen.
Zveri v meni tečejo
prek navja grehov.
Tudi mene je pretreslo
podobne misli v drugem kontekstu
odlično
Ko sem prebrala tvojo, me je zmrazilo. In, ja....pomislila sem na podobnost :) čudno....
objem
i
včasih se nam misli ujamejo nekje v vesolju
kako se že reče temu : kibernetično stanje
Vsaka kraljica ima tudi svoj gozd ...
:)
Lepo bodi, Majda
Hvala, Majda, tudi tebi vse dobro <3
ja, prav vsaka ima svoje glodalce ;)
lp
i
Čudovito sporočilo. Hvala, Irena :)
Izvirna simbolika, dobra izraznost, še posebej se dotakne tale domislica: Otresem vest praznih semen!
čestitke.
Hvala, Lidija
polna pa posejem :)
objem
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!