iz prišitih naborkov gozda
sem in tja zadiha kakšna skrita okončina zelenja
ali pa se odpahne neznatna zenica travja
ki ovohava postan zrak
ter globoko dišečo pot po kateri prihajam
na večere
kadar iščem zmeraj novo vejevje
da nanj izobesim splamenel tovor svoje kože
in se cel natrem s peskom
osenčenih podob
ter se poln rezkega okusa po mesecu dokončno razblinim
kako nežno se razblinjaš, prava poezija
lp
i
Poslano:
07. 08. 2017 ob 10:34
Spremenjeno:
07. 08. 2017 ob 10:35
Včasih resda nežno, toda ne zmeraj.
Hvala za komentar, Irena in lep poletni pozdrav,
albin
Res nežna poezija.
lp, salke
Poslano:
08. 08. 2017 ob 10:45
Spremenjeno:
08. 08. 2017 ob 10:45
všeč.
lepe podobe
pozdrav,
milan
Zanimiva pesem, v kateri so naravne stvari poosebljene, p. s. pa se na koncu razblini, rahločutno podobje,
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!