Rad te imam na poti
v deželo nerojenih
neizpisanih duhov
plitvost je najina vrlina
dosledno
sva površna pri poljubu
neizbežno sva temna
kadar sva nežna
Rad te imam že stoletja
ko sva bila suha zemlja
in se je vsa vlaga
zbirala v tvoji sredini
Rad te bom imel tudi na poti
z leti okovanih palic
ko boš postajala svetleča
da bom zaprl zadnje oko
in se bova znova iskala.
Mmm, pa naj še kdo reče, da je ljubezenska tematika preživeta - lepo! Iz poetičnega tira me nekoliko vrže "dosledno", raje bi rekla samo "površna sva pri poljubu"; ni treba še enkrat ponaviti "sva", je jasno; "večno temna" je bolje kot "neizbežno temna"; "neizpisanih duhov" - ne vzbuja podobe, razloži, prosim; svetujem, da "ko boš postajala svetleča" nadomestiš s "ko boš vse bolj svetleča"; "zadnje oko" - jih imaš več :)? Rada sem jo brala, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!