Želim si

da bi pela

kot slavček

ne bi imela besed

samo omamne zvoke

in slišalo bi se me

daleč tudi v temi

in takrat ko bi ušesa

bila budna

in bi vase srkala

zvoke

dež bi izmila

od prepolnih oblakov

in maki med koruzo

bi znova začeli rasti

da bi bila slika

ki jo gledajo oči

še lepša

kakor v pobarvanki

bi barvala

praznino črno belega

reševala bi tišino

od pretrde gluhosti

ja barvala bi

nebo na jasno sliko

in prst v na pol mokro

da bi raslo

vzpenjam se

kakor da dvigujem oči

in tečem v mislih

 v prsti bi se

pretakala voda

in poganjala

korenine

ni črnih barv

ne osame

le rast

in sreča

tako bi jaz

tebi in sebi

obarvala

črno v živo.

IŽ-lev