cestni svetilki
kakor oči velike mačke
oprezata v noč
robovi bližnjih listov zelenijo
ob njih obris telesa
dvigne glavo brez obraza
da kakor luč
narišem nanj vsaj kapljo barve
ne morem se prižgati
pletem moker stenj
ko dih poletnega večera
ukreše zrak med nama
in čutim prvi rob srca
rdi
pogledam v lice ob drevesu
nanj kanem zimzelen pogled
vroč sajast ključ
spustim pod okno
zazveni
Zven srca, lepo:) Irena
Lep pozdrav, salke
..zimzelen pogled! :)))
ljub!
J.
Salke in Jagoda, hvala <3
tudi vsem ostalim
objem
Mmm, tako podoknico bi pa tudi jaz imela, sploh "cestni svetilki kot oči mačke", lepo ... Priporočam samo "brezbarvnost vode" ali raje nekoliko bolj arhaično, stilistično zaznamovano, pa vendar bolj poetično obliko "voda" (z naglasom na a, seveda); mogoče razmisli še o predrugačenju besedne zveze "gojiti brezbarvnost vode" - "gojiti" in "voda" mi malo striže, raje npr. "brezbarvno žuborim", "sem vodni lesket", vodo lahko tudi izpustiš, ker se razume, da je brezbarvna, in napišeš "sem brezbarvno žuborenje" ali kaj pdb. Pojem podoknico, Sara
hvala, Sara, da jo poješ :)
kaj pa - ne morem se prižgati z mokrim stenjem ?
ne morem se prižgati
pletem moker stenj
lp
i
Zelo zanimivo, ljubko, se lepo splete, Sara
Hvala, Sara,
se pa opravičujem za zakasnelost......kjer sem bila, je bilo odročno ...odročno :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!