iskati senco
v okamenelem gozdu
med drevesi
kjer lajajo ptice
v steklenih krošnjah
zreti v biserne oči
košute
katere kovinski kožuh
se blešči v neurju mesečine
počepniti med gobane
pod okrvavljeno lipo
kjer se sova zaprede
v tanke lase večera
z gozdnega roba
zreti proti spomenikom
s pogledom slediti
obrisu živali
kako teče med grobovi
ki se odpirajo
kot konzerve sardin
v slavo slavnim in manj slavnim
v slavo glavnim, glavnim, glavnim
"brezno"
Oprosti; moja priljubljena prispodoba ... Vem ... Poklon ti ne pomeni veliko.
Pesem, ki bi jo pokrila s steklenim zvonom, se vtihotapila med njene podobe in nikoli dovolila, da jih prekrije prah ...
Pozdravljen ...
"filia"
Poslano:
17. 07. 2017 ob 10:50
Spremenjeno:
17. 07. 2017 ob 10:51
Pozdravv brezno!
Evokativna pesem. Med košutami in srnami blodita tudi odvisnika, ki potrebujeta nekaj slovnične nege.
med drevesi
ki v njihovih steklenih krošnjah
lajajo ptice
košute
ki se njen kovinski kožuh
blešči v neurju mesečine
Poudarjeni strukturi bi bilo treba nadomestiti z oziralnima zaimkoma za izražanje pripadnosti ali svojilnosti:
, ki v njihovih – drevesi, v katerih steklenih krošnjah lajajo psi
ki se njen – košute, katere kovinski kožuh se blešči v neurju mesečine
Ne zveni ravno poetično? Oz. se zdaj sliši tehnično? ... Možna bi bila pretvorba v neodvisni stavek, vendar bi taka pretvorba posegla v sicer zanimivo strukturo pesmi.
LPS
Poslano:
17. 07. 2017 ob 15:29
Spremenjeno:
17. 07. 2017 ob 15:29
Ojla,
tnx za vse komentarje, filia, vsak poklon mi je drag, brez skrbi. Jupiter!, sem kolebal ob piljenju, pa se potem v neznanju in mogoče zaradi mičkeno boljše slišnosti, odločil za nepravilno rabo. strokovne argumente sprejmem, kaj te čem. in popravljam, kaj te čem.
hvala.
lep pozdrav!
A ali B
Če je mogoče, se zaradi boljše slišnosti tudi sama ognem takim skladenjskim piruetam. Čuj, kako se ti pa to tja gordol sliši:
Before:
med drevesi
v katerih steklenih krošnjah
lajajo ptice
After:
med drevesi
steklenih krošenj
kjer /v katerih lajajo ptice
LPS ali J!
z dovoljenjem in rahlo permutacijo.
LP
Odlična permutacija!
Pesem z gozdnega roba animira bralca z več vzvodi: najprej z monokromatskim barvnim spektrom odbleskov srebrne, ki obliva pojavne oblike žive in mrtve narave iz kitice v kitico. Srebrna je vezivo med temo gozdne zagrobnosti in posrednimi viri svetlobe.
Ko se oči navadijo na okamnelo mrakobnost prostora, zavest začne razlikovati med statičnimi scenskimi elementi gozdno-grobne krajine in gibljivo živalsko figuraliko. Oči so »ooko«, ki pripada nedoloč(e)nemu lirskemu subjektu ali prezenci. Le-ta se manifestira skozi bazična dejanja neidentificiranega opazovalca, opazovalke idr., ki se skriva na gozdnem obronku in zajema dogajanje z lovsko viziranim pogledom: iskati, zreti, počepniti, zreti, s pogledom slediti. Breznu uspe prikazati neulovljivost identitete lirične prezence z izbrano ponavljajočo se skladenjsko zgradbo: glavni stavki, ki naj bi predstavljali (lirski) osebek, vsebujejo zgolj nedoločnike, osebne glagolske oblike pa nosijo živali in predmeti v njegovem budnem očesu.
Izbrana
motivika z všečnim pesniškim zamahom v bralcu lahko vzbudi povsem
individualen odziv. Lahko ga ponese v breznovsko svetovje s plahimi
gozdnimi prebivalkami. Pesemska zgodba z močno poantirano prispodobo
odpirajočih se grobnih konzerv pa v tem trenutku lahko dreza tudi v
kolektivno oko okrvavljene lipe, kostanjev v sencah snežnih »stebrov«
ali okamnelih spomenikov podalpskega naroda v 20. stoletju. Eden od
stebrov s svojimi proporci hote ali nehote spominja na negativ/simboliko
Kubrickovega (nagrobnega) monolita, drugi pa na nekakšen zid
objokovanja, kjer sence so in še bodo »puščale« črno na belem. Čestitam,
Jupiter!
Te pa še glasbeni interpretimezzo:
hey Jupiter,
hvala za podroben potop, ostalim pa tudi za komente.
pa še prispevek k glasbeni opremi
Lp, b.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!