VSI SMO NERAZISKANI VODNJAKI
V toplem večeru notranje svetlobe,
sem uspel opazovati
umske poti.
Prisilil sem se ne umovati,
da bi spoznal notranje moči.
Da bi umiril sam duh v sebi,
sem odganjal umske poganjke,
kot z motiko plevel.
Jezo in strah je ljubezen prevzela,
sovraštvo z bratskim občutjem mirim.
Počasi se organ uma prazni, umirja
kot vodnjak kalne vode se v meni bistri,
dosega stanje popolne praznine
in se vprašam, zakaj če to mi.
Vsi jogiji sveta daljnih območij
prvo ustvarjajo zasebne poti,
da bi naslednjo kot božji potomci
našli svoj mir med milijoni ljudi.
To hipnotično, notranje stanje,
je težko doseči.
Čvrstost stanja, enaka skali
je brez občutij zagona sprememb,
če kresnemo kremen ob kremen,
se iz njega iskra poraja,
kar mi kremen naznanja,
da je v njemu polno prikritih moči.
Mogoče bodo izpraznjene misli
male skupine, magnet za vesoljne moči,
ki bodo znale preko praznega uma,
spremeniti miselnost militantnih ljudi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!