VSI SMO NERAZISKANI VODNJAKI

V toplem večeru notranje svetlobe,

sem uspel opazovati

umske poti.

Prisilil sem se ne umovati,

da bi spoznal notranje moči.

Da bi umiril sam duh v sebi,

sem odganjal umske poganjke,

kot z motiko plevel.

Jezo in strah je ljubezen prevzela,

sovraštvo z bratskim občutjem mirim.

Počasi se organ uma prazni, umirja

kot vodnjak kalne vode se v meni bistri,

dosega stanje popolne praznine

in se vprašam, zakaj če to mi.

Vsi jogiji sveta daljnih območij

prvo ustvarjajo zasebne poti,

da bi naslednjo kot božji potomci

našli svoj mir med milijoni ljudi.

To hipnotično, notranje stanje,

je težko doseči.

Čvrstost stanja, enaka skali

je brez občutij zagona sprememb,

če kresnemo kremen  ob kremen,

se iz njega iskra poraja,

kar mi kremen  naznanja,

da je v njemu polno prikritih moči.

Mogoče bodo  izpraznjene  misli

male skupine, magnet za  vesoljne moči,

ki bodo znale  preko praznega uma,

spremeniti miselnost militantnih ljudi.

tomi