Gnomonia platani
Bolje je gledati v tla,
ne videti tvojih začudenih oči.
Umira ples med prsti vej
in selijo se gnezda.
Bolje je ne izgovarjati
zvestobo zemlji v sledeh besed.
Šelesteti z obrazom tišine,
ne šteti odpadlih solz.
Tiha osamljenost,
kako naj te objamem?
Prijateljstvo neba
joče nad razprtostjo krika.
Bolje je gledati v tla,
tam, pri koreninah
brez sanj sanjati sok letnih časov,
temno šumenje žalosti.
V objemu mi še vedno dišiš,
kot diši koža bližine.
Molčeča, zdravilna skorja časa.
Na ostrini sekire srce.
Gnomonia platani, neke vrste belezen dreves, mar ne.
Z lahkoto se občuti pesem, čeprav jo najverjetneje razumem po svoje.
Lp
T.
Majda
Ta tvoja pesem me je zadela v srž ...
Hvala. dala mi je pogum, da vrnem izbrisano.
Bolje je ..., vendar je pesem zdravilo.
Vse dobro
"filia"
Pesem o žalosti, ki izhaja iz opuščanja nenavadnega, živahnega, ga nadomestiti s predajanjem tišini in sklonjenosti ... pesem vseh živih bitij, vključno z nami - čestitke,
Ana
Hvala vsem trem :).
lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 23. 06. 2017 ob 21:51
- Prebrano 767 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 363.6
- Število ocen: 19