Iz beležnice Ivana Cankarja
Nahajam se na Rožniku, za svojo stalno gostilniško mizo in pišem, (leta17 smo). Doktor mi je napovedal: pazi se Ivan, samo še eno leto imaš! Zapisujem si v svoj črni, brezčrtni zvezek (vsakdanje stvari: terorizem, korupcija, kriminal ...) in kadim iz pipe. Pogladim se po brkih in pogledam, če je kdo že prišel. Na moje veliko presenečenje so mize že polne, toda nihče se ne pogovarja, vsi gosti so zatopljeni v svoje prenosnike in pišejo, oz. tipkajo kot nori. Kdo bi si mislil, koliko novih, nadebudnih pisateljev!, pomislim in tedajci se mi v prsih na široko razmahne in jih napolni s silnim upanjem v bodočnost naše literature.
:-)
Lahko noč.
T.
;) morda v začetku malo prevečkrat uporabiš pišem (res potrebuješ vse?),
lp, Ana
malce popravil, hvala
lp M
Ljubek poklon in preplet 17k, od nekoč in danes, zaključek pa sploh! Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 20. 06. 2017 ob 11:27
- Prebrano 638 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.4
- Število ocen: 7