Vse strme poti
prek ljubečih naročij
in okruškov njihovih ruševin
so le vračanje sebe
v svetlo belo sobo
polno valovanja
sveže opranih zaves
in prihodnosti.
In bršljan,
priraščen na stebre
okamenelih želja,
ni le nuja.
Vljudnost vesolja je,
ki četrt čez dvanajst
pokašljuje v znamenje,
da bo počasi potrebno oditi.
Nekoč bom čista
in moje roke in noge
in obraz in telo
bodo le zvedav pogled.
Nekoč se bom čudila,
vrnjena v tišino,
in bo mogoče tudi to,
o čemer nič več ne sanja
razbit kositrni vojak.
Mucamaca...biti stanoviten kositrni vojak...
In bršljan,
priraščen na stebre
okamenelih želja,
ni le nuja...je celjenje, zvedav pogled....
Hvala, da lahko berem to zelo, zelo lepo pesem,:)
Majda
Presunljiva pesem, ki s svojo sporočilnostjo odstre tankočutne zaznave občutljive duše, sprijaznjene z minljivostjo in hvaležne za bivanje tukaj in zdaj. Brezčasna pesem.
Lp
A
Je mogoče videti celoto šele, ko se zaceli, konča? Pesem uvidov in simbolnih podob, ki, kot pravita predhodnici, je občutljiv (meta)pogled na življenje ... čestitke,
Ana
... Celjenje, ki bralca ne pusti ravnodušnega ...; čestitke
in lp:)
Hvala vam za komentarje in čestitke. So mi v veliko spodbudo za naprej.
Lep dan Majda, Andrejka, Ana in Koni! :)
MM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!